Pogosto zastavljena vprašanja iskalcev zaposlitve
Prvi sklop:
1. Kako naj napišem življenjepis in spremno pismo, da ne bom izpadel preveč ali premalo samozavesten?
2. So primeri življenjepisov in spremnih pisem na spletu res tisto, kar kadroviki pričakujejo od kandidatov?
3. Ponovno primeri življenjepisov in spremnih pisem - se mi samo zdi, ali so narejeni za tiste, ki želijo delati v trženju oz. marketingu? Ali pa bi morali v tem stilu prošnje pisati tudi biologi, medicinske sestre blagajniki in učitelji? (”Vašo uspešnost bom na tak in tak način povečal za 20 %.”)
4. Koliko časa moram dati na voljo delodajalcu, da mi odgovori na poslano prošnjo oz. ponudbo?
5. Če mi v tem času ne odgovori, ali mu je primerno poslati še en mail? Ga poklicati? Ne bom izpadel vsiljivo?
6. Ali v podjetjih sploh pregledujejo baze, ki se jim polnijo s pomočjo spletnih prijavnih obrazcev?
7. Zakaj ni odgovora? Ali ni vljudno podati vsaj nekega odgovora, pa čeprav gre za vzorec, ki ga pošljejo (lahko po e-pošti, ki je zastonj) vsem zavrnjenim kandidatom?
8. Kako naj vem, pri čem sem, če ni nobenega odziva na poslano prošnjo?
9. Kako naj vem, kaj moram drugič narediti bolje?
10. Ali je smiselno pošiljati prijave za delovna mesta, za katera se zahtevajo izkušnje?
11. Kako naj pojasnim, da bi se z veseljem naučila marsičesa?
12. Kako naj pridobim izkušnje?
Drugi sklop:
13. Ali je primerno, da brezposelna oseba zavrne ponudbo/ne naredi vsega za službo, v kateri se ne bi počutila dobro in bi jo sprejela samo zato, da ne bi bila več brezposelna?
14. Ali je primerno, da brezposelna oseba zavrne ponudbo/ne naredi vsega za službo, ker ne želi stagnirati in se zadovoljiti z istim delom do konca življenja?
15. Ali sme brezposelna oseba sploh izbirati, kaj bi rada počela?
16. Če brezposelna oseba posluša srce: Kako se odzvati na okolico, ki kriči, saj si si sam kriv, kaj pa si izbirčen?
17. Ali je primerno za 14 dni oditi na drug konec sveta, ko pa si v zadnjih dveh tednih poslal 20 prošenj, na katere še nisi prejel odgovora? (Kaj pa če bo prav v tem času nekaj…)
18. Ali je primerno za 14 dni oditi na drug konec sveta, čeprav si brezposeln?
Junij 26th, 2008 at 8:25
Ojla,
domnevam, da so tvoja vprasanja precej retoricna, pa vendar:
prvi sklop (moje mnenje):
1. CV napises tako, da izpades prevec samozavesten!
2. Kadrovniki pricakujejo zivljenjepis, ki izstopa - torej svetujem, da si oglej muster ali dva, potem pa napisi tak CV, ki ustreza samo tebi in tvojim izkusnjam. (ne bos verjela, kako se da npr. pomanjkanje izkusenj na dolocenem podrocju zamaskirati z dobrim CVjem)
3. Obstaja veliko verzij CV jev. Akademski CV, karierni CV,…nasla sem tudi CV o hobijih - res ti svetujem - naredi tocno takega, ki ustreza samo tebi. Jaz sem za zgled vzela Europass, ki sem ga personalizirala.
4. enih 10 dni :)) Potem ga poklices z vprasanjem, ce je slucajno dobil CV in kaj misli o tem. Ce se ti noben ne javi, posljes se enkrat (po mailu seveda, da se ne mece denarja stran), nato se enkrat,..vse, dokler ne dobis dolznega odgovora.
5. glej 4.
6. samo takrat, ko koga rabijo
7. seveda je, zato pa imas vso pravico, da jim tezis, dokler ne dobis odgovora. Lahko tudi oni na tak nacin testirajo kandidate
8. ?
9. Ce te zavrnejo, jih vljudno vprasaj, na podlagi cesa, ter si pisi odgovore. Je pa tko, da kar eni firmi ni bilo vsec, bi drugi morebiti bilo, tako da ni treba radikalno spreminjat CVja, ce se ti res zdi v redu. Mogoce se spremeni motivacijsko pismo
10 in 11. Posljes tja, kjer bi rada delala in pri tem poves tocno to, kar je pod tocko 11 :))
12. vec odgvorov: ali tam, kje te zavrnejo reces, da bi vseeno rada pri njih opravila delovno prakso; ali kje drugje vprasas izkljucno za delovno prakso; obstajajo tudi mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo s tem in ki te stipendirajo za nekaj mesecev, ce se odlocis iti na prakso v tujino; lahko pa v CVju zelo povdaris, da glede na vsa pretekla pocitniska dela ti prakso mas!!!
drug sklop (se vedno samo moje mnenje :):
13. da - oziroma glede na tvoje kriterije. Ce ti je pomembno (in ce nimas druge moznosti, kot tako), da najdes cimprej siht, potem premisli. Ce je pa pomembno, da najdes sluzbo, ki ti bo dobra odskocna deska za naprej, v kateri bos uzivala in ki te bo motivirala in nenazadnje tudi omogocila napredovanje - potem pocakaj. Sluzba vedno pride.
14. beri 13.
15. itak - pa ne met obcutka krivde no :))
16. poignoriraj jih, sama se najbolje ves, kaj bi rada. Scasoma ti bo okolica pritrdila - ce ti je to pomembno. Sicer pa svetujem - ne obremenjuj se z drugimi, res ne. Posledice svojih odlocitev bos nosila samo ti, ne drugi. Ce pos pod prisilo izbrala sluzbo, v kateri bos samo trpela, bos to nezadovoljstvo prenasala na druge, hkrati pa bo ta okolica zopet pametna - zakaj da si nisi nasla cesa boljsega zate,….zacaran krog. Torej, resno, ne ukvarjaj se z okolico!
17 in 18. Nekoga prosis, da ti odpre posto. Ti pa gres na zasluzene pocitnice. Ce ti napovejo razgovor tocno v tem casu, jih prosis (po mailu, prek skypa,…), da ti ga predstavijo zaradi “neodlozljivih obveznosti” ali “osebnih zadev”(jaz sem tako naredila in imela nepozaben dopust v Aziji. Ce odmislim letalsko karto, sem v Aziji celo prisparala, ampak, to je ze druga zgodba)
Srecno,E.
Junij 26th, 2008 at 8:44
O, Eva! Ti si si pa danes vzela čas, hvala
Je lepo prebrat še kakšen drug pogled na vse skupaj.
Junij 26th, 2008 at 11:51
Pred dobrim letom sem tudi sam iskal novo zaposlitev, zati ti lahko dam par nasvetov.
Izkušnje so sicer zelo pomembne, ampak če jih nimaš, raje vpiši svoje osebnostne lastnosti. Če si karkoli delala kot študentka, vpiši to pod delovne izkušnje. Ne zanima jih samo kaj znaš delati ampak tudi, ali sploh znaš kaj delati. Poleg tega vpiši še vse obštudijske dejavnosti, hobije, prostovoljno delo, ….
Je treba biti pa iznajdljiv pri pisanju življenjepisa. Če imaš veliko prijateljev, si komunikativna in se dobro razumeš z drugimi in si “team player”. To da pišeš blog je tudi plus - komunikativna, dobra z besedami, … Vse, kar na sebi zaznaš kot dobro, lahko opišeš iznajdljivo in prilagodiš službi, ki jo iščeš. Lahko daš tudi slabosti, ki so pa v bistvu prednosti - na trenutke preveč nbatančna, pefrkcionistka, ….
Življenjepis pripravi splošen, vendar vključi v vsakega kakšen stavek, namenjen točno nekemu podjetju. Življenjepis mora biti zelo pregleden, da se takoj najdejo izobrazba, dlovne izkušnje, …. Ne piši posebnih življenjepisov ali zgodbic, ker jih to samo zmede. Če pišeš text in ne seznam, odebeli ključne stvari. Tvoje prednosti morajo biti vidne takoj, ko vzamejo življenjepis v roke. Ne nasedaj obljubam o življenjepisih, ki jih ponujajo drugi (razne zgodbice ipd, ki naj bi povečale tvoje možnosti za uspeh), ampak ga napiši sama.
Kar se glede prošenj tiče - če imajo razpis, ti MORAJO odgovorit, tudi če te ne izberejo. Na Uradnem listu poišči Zakon o delovnih razmerjih in najdi člen, če te zanima. Za e-mail se še nekako lahko izgovorijo, da ga niso dobili, če pošlješ priporočeno pošto, pač ne. Jaz sem večini poslal mail, samo tam kjer so izključno želeli prijavo po pošti. Čez čas jih opomneš (zelo prijazno), kakšno je stanje tvoje prijave in če te lahko obvestijo o tem v skladu s … členom Zakona o delovnih razmerjih (obvestiti te morajo po končanem izboru, ampak če ni glasu o njih, ti pač ne veš, kdaj se je končal, če se že je).
Če prideš na razgovor, se pripravi. Preberi si dostopne informacije o podjetju, pripravi se na morebitna testiranja. Excel, Word, … - če jih ne obvladaš, jih ponovi preden greš na razgovor. Obleči se delovnemu mestu primerno.
Če ti služba ne odgovarja, se vprašaj kako nujno jo rabiš. Vsaka služba ti da delovne izkušnje, ki ti bodo pripomogle pri iskanju druge. S službo je tako kot z ljubeznijo - ko maš fanta/punco, bi jih lahko imela 5, ko ga nimaš, pa nikjer nobenega :). Predvsem ne računaj, da boš imela eno službo do konca življenja, ampak da jih boš zamenjala kar nekaj - vsaka, pa naj bo še tako “bedna”, ti da nekaj dobrega.
Predvsem pa - veliko sreče!
Uf, sem se razpisal :).
Junij 26th, 2008 at 17:31
Vsa ta vprašanja so nedokončana zgodba. Tisoč ljudi, tisoč odgovorov.
Kaj pa tole: vprašanje o otrocih. Veš, da ne bodo hoteli vzeti kandidatke, ki bi v prvih dveh letih šla na porodniško. In poveš po resnici. Da jih kljub temu, da se bližaš tridesetim, ne načrtuješ. In potem vsi ven padejo, kako pa to, da otroci so pa fajn, pa morjo bit, pa…. Kaj pa lahko rečeš na to?
Junij 26th, 2008 at 17:41
Spraševanje o otrocih je nezakonito in te tega po zakonu ne bi smeli vprašati. Osebna vprašanja na razgovoru nimajo kaj početi (ala zakonski status, načrtovanje otrok, spolna usmerjenost, ….).
26. člen ZDR (2. in 3. odstavek)
(2) Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, podatkov o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.
(3) Delodajalec ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo podatkov iz prejšnjega odstavka ali z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva ali z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca.
Žal pa se to dogaja in sprašujejo po takih rečeh. Pol pa ali odgovoriš ali pa se sklicuješ na zakon in zgleda kot da kaj skrivaš.
Junij 26th, 2008 at 18:02
Bo že tako, da bo na vprašanje vsak odgovoril drugače. Ampak ta kljub temu ostajajo.
O zakonih pa… marsikateri zakon imamo, pa se še vedno marsikaj dogaja. Na vseh področjih.
Junij 26th, 2008 at 18:13
No, je že prav, da se svojih pravic zavedaš in da na razgovoru pokažeš neko znanje o stvareh, o katerih se dogovarjaš. Če prideš v pogovor kot kompetenten sogovornik, te bodo čisto drugače jemali.
Vsakemu potencialnemu iskalcu zaposlitve priporočam, da si prebere Zakon o delovnih razmerjih.
Junij 30th, 2008 at 23:07
Sta šla za 14 dni na drug konec sveta?
Julij 1st, 2008 at 7:27
Ne, ne. Še celih 11 dni je do takrat
Ampak urejava pa zadnje podrobnosti in še odgovori so začeli prihajat… Dela čez glavo, novih vprašanj pa tudi 