Že kar nekaj dni sem doma (opisal pa sem samo pot), zato je skrajni čas, da strnem vtise.

Costa da Caparica je bila včasih ribiška vasica (o njihovih današnjih tehnikah ribolova bom kakšno rekel v enem naslednjih prispevkov), danes pa je (po mojem videnju) nekje na začetku pretvorbe v turistično mesto, do tja pa jim manjka še marsikaj (med drugim tudi boljša povezava z javnim prevozom). Imajo eno samo glavno turistično ulico, nekaj hotelov, niti ene konkretne trgovine, imajo pa kilometre peščene plaže, kjer se (predvsem čez vikend) hladijo (voda je res mrzla) pregreti Lizbončani. Meni osebno peščene plaže niso preveč všeč. Mi je pa postalo jasno, zakaj so Brazilci tako dobri nogometaši (ker ni na plaži kaj početi, igrajo nogomet ).

Tako, da oko, se mi je tisti del Coste, kjer sem bil jaz, zdel kot kakšen Gajac na Pagu, betonska (polprazna) džungla z veliko (polpraznimi) apartmaji, ki so že videli boljše čase. Negativno sem bil presenečen tudi nad velikim številom potepuških psov. V glavnem - Costa da Caparica ni nič posebnega, ima samo plažo, zaradi katere pa se obisk (spet, po mojem mnenju) ne splača.

O Lizboni imam pa nekam mešane občutke… Mesto kot tako se mi ne zdi prav nič posebnega, na spomenike pa nikoli nisem padal. Kar sem si zapomnil:

• Avenida da Liberdade je fina, ker nudi dovolj sence in klopi za počitek.
• Ponte 25 de Abril mi je, kot gradbeniku, seveda ostal v lepem spominu. Zanimivo je, da je sumljivo podoben Golden Gate Bridge v San Franciscu, bojda pa podobnost ni naključna, saj naj bi oba gradilo isto podjetje. Je pa pri tem lizbonskem mostu zanimivo to, da imajo z njim ogromno problemov, saj je voziščna konstrukcija v večji meri sestavljena iz jeklenih rešetk, zato avtomobili povzročajo ogromno hrupa, kar zelo moti prebivalce na drugi (južni) strani reke Tejo (Portugalci tej reki rečejo Rio Tejo, v angleščini je Tagus river, kako je pa v slovenščini?) v mestu Almada, ki je nekakšno spalno naselje Lizbone. Voziščne konstrukcije pa ne morejo zamenjati, saj mora biti prepustna zaradi vetrov, ki tam pihajo.
• Ponte Vasco da Gama je še eden most, ki mi je ostal v spominu. Je najdaljši most v Evropi, na enem delu visi na kablih. Deluje zelo impresivno, ko se vije čez zaliv…
• Zanimiv mi je bil tudi stolp Vasco da Gama, le streljaj stran od prej omenjenega mostu. Predvsem je zanimiva njegova zgodba. Zgradili so ga za potrebe svetovne razstave leta 1998, ga zaprli za javnost leta 2004, ga skušali oddati v poslovne namene, pa niso dobili najemnikov. Zadnja novica bi naj bila, da ga bodo spremenili v luksuzni hotel. Kakorkoli, na pogled je fantastičen.
• Spomenik Cristo-Rei (v prevodu bi to pomenilo nekaj podobnega kot Kristus kralj), ki gleda na Lizbono in ki je sumljivo podoben podobnemu spomeniku v Rio de Janeiru. Imel sem to srečo, da sem lahko obiskal razgledno ploščad in užival v prekrasnem razgledu na Lizbono.
• …

Seveda je omembe vrednih reči v Lizboni še več, pa vendar mi je to najbolj ostalo v spominu. Nasploh se mi zdi, da je v Lizboni bolj kot znamenitosti potrebno začutiti utrip in ljudi, spomeniki so povsod enaki. Ljudje so prijazni in odprti (razen ko te kdo nadira, ker si šel pred njim na avtobus :)), hrana je čudovita (toliko rib in morskih reči, kot sem pojedel prejšnji teden, nisem pojedel v petih letih prej). Še ena zanimivost glede hrane - veliko njihovih tradicionalnih jedi sestavlja tudi polenovka, Portugalci naj bi imeli več kot 300 receptov za njeno pripravo. In zakaj zanimivost? Ker polenovke v njihovih morjih sploh ni…

O modernem portugalskem ribolovu, prazniku fado, portugalski tradicionalni večerji in zanimivemu letu proti domu pa bom kaj več povedal v naslednjih dneh.

Ta prispevek je bil objavljen 03. 07. 2008 ob 09:20 in je bil uvrščen v Portugalska.
To razpravo lahko spremljate tudi s pomočjo RSS 2.0 vira.
Prav tako lahko pustite komentar ali trackback z vaše strani.