Ko od tišine bolijo ušesa
Sredi puščave Atacama oz. približno 50 km južno od San Pedra se nahaja veliko območje z jezeri. Ob tem bi najprej pomislila na idilične oaze, vendar gre za vse prej kot to. Toda najprej je treba priti do njih…
Tako je od daleč videti nadzorni center projekta ALMA, ki sem ga omenila že v enem od prejšnjih prispevkov. Same antene se nahajajo na drugi strani prelaza.
Približno na sredi poti se nahaja druga poseljena oaza oz. mestece Toconao, v katerem so hiše za razliko od San Pedra zgrajene iz vulkanskega kamna.
Osrednji del mesta ponovno predstavlja bela cerkev, katere zvonik je samostojna stavba. Njegova posebnost so vrata iz kaktusovega lesa.
Po dobrih 30 minutah vožnje se pokrajina povsem spremeni. Pod čevlji cmoka voda, kljub kakšnim 30 kombijem in avtobusom turistov pa te obdaja neverjetna tišina.
Voda je slana, sol pa neprimerna za uživanje, saj vsebuje veliko litija.
Glavne zvezde so plamenci, ki jih sol ne moti. Žal se niso ujeli s sposojenim fotoaparatom, zato slike niso ostre. V resnici so plamenci precej oddaljeni od označenih poti. Če seštejemo to in neveščost fotografiranja, rezultat tako ali tako ne more biti drugačen.
Prihodnjič pa nekaj malega o gejzirjih. Malega zato, ker se zaradi višinske bolezni spomnim bolj malo od povedanega…
avgust 15th, 2008 at 18:23
fantastično… uživam v tem poletju ob tolikšni raznolikosti potovanj, kamor so zajadrali blogerji… krasno… hvala za zapisano
avgust 16th, 2008 at 8:50
Me veseli
Upam, da bom čim prej našla čas še za objavo slik s preostanka poti in izletov, ki so se nabrali od najine vrnitve. Trenutno pa pozdrav z Dunaja!
avgust 17th, 2008 at 20:21
Dobimo slikce z Dunaja tudi? Moram priznati, da ne glede na to, kako blizu je, si mi ga še ni ratalo ogledat
avgust 18th, 2008 at 18:06
Počasi delam na tem. V bistvu iščem uporabne slikce, ker fotoaparat štrajka. Spet.