… o tem, onem in kar tako …


Kaj je PBL?

Vloženo v: O vsem po malemRobi | Sreda, 17. Maj 2006 @ 14:34 |

Zadnjih 5 mesecev sem se intenzivno ukvarjal s projektom PBL.

In kaj je PBL? PBL (Project, People, Process, People… Based Learning) je projekt, ki ga je pred nevemkoliko (več kot desetimi) leti začela profesorica Renate Fruchter iz Stanforda. Že vsa ta leta je ideja projekta to, da bi združil mlade ljudi iz različnih okolij, ki bi sodelovali na skupnem gradbeniškem projektu. Na tak način naj bi dosegli stanje in vzpostavili delovno okolje, kar se da podobno praksi. Ideja je seveda širše uporabna in presega gradbeniške okvirje. Če človek malo pogugla (geslo: PBL), najde marsikaj.
In kako sem tja prišel jaz? V bistvu je tako, da se je PBL prva leta izvajal samo z ameriškimi študenti, potem pa se je razširil preko meja (v Evropo, na Kitajsko, itd). Ker se ta zadeva tudi precej plača, so bila sprva vrata slovenskim študentom zaprta, potem pa je Renate povabila tudi Slovence. Lahko povem, da sem imel čast, da sem bil peti Slovenec v tečaju PBL.

Kako vse skupaj poteka? Januarja smo se vsi sodelujoči zbrali v ZDA (o čemer sem že pisal tu), kjer smo imeli nekaj dni uvodna predavanja, potem pa smo se razdelili v skupine. V vsaki skupini je bil arhitekt, nekaj konstrukterjev in nekaj organizatorjev del (konstrukterji in organizatorji s(m)o posebna veja gradbenih inženirjev). Sam sem bil konstrukter.

No, vsaka skupina dobi tudi ime (sam sem bil v team Express 2006), lokacijo objekta, ki ga gradi (New Mexico v mojem primeru), podrobne zahteve za objekt in pa lastnika, za katerega se omenjeni objekt gradi (mi smo imeli dva lastnika).

Po sestanku januarja smo šli vsak svojo pot in naš projekt nadaljevali izključno preko spleta. Za komunikacijo nam je v prvi vrsti služil Skype, za souporabo in deljenje aplikacij (t.i. ‘application sharing’) NetMeeting, za to, da smo se lahko videli, je skrbela spletna kamera in aplikacija imenovana VSee, za snemanje naših seans pa smo uporabljali aplikacijo Recall, ki so jo razvili na Stanfordu. Uporabljali smo še eno aplikacijo, razvito na Stanfordu, ki se imenuje ThinkTank, je pa posebna vrsta foruma.

Ker ima Skype (no, je imel) zoprno omejitev števila sočasnih pogovorov (maksimalno 5 uporabnikov hkrati), sem odkril alternativo, imenovano TeamSpeak.

Projekt (stavba torej) je nastajal preko spleta. Kar je res težko. Ljudi sem imel priložnost spoznavati 3 dni, kdo je v moji skupini sem izvedel zadnji dan, nato pa sem s temi istimi ljudmi sodeloval naslednjih 5 mesecev, iz dneva v dan, iz noči v dan, … Največji problem (vsaj zame) je bila časovna razlika - ker sem bolj jutranji človek, se nisem mogel sprijazniti s tem, da bi bedel ponoči, ko je bil v ZDA dan (časovna razlika do PST - Pacific Standard Time - je kar 9 ur). Pa sem moral. Ker se Američani zelo težko prilagajajo (oziroma se nočejo).

Pomembni mejniki v projektu so bili štirje:

  1. Fishbowl. To je predstavitev, na kateri ekipa predstavi svoj projekt, ideje in probleme skupini strokovnjakov, ki potem sodelujejo v debati in skupaj smo poskušali najti rešitev. Zelo zanimivo. Sploh zato, ker vidiš, kako drugače se razmišlja čez lužo.
  2. Zimska predstavitev, ki obenem označuje polovico projekta. Na tem mestu moraš izmed štirih razvitih alternativ izbrati eno, ki jo detajlno razdelaš. Stresna stvar.
  3. Fishbowl. Par tednov pred koncem projekta je nova seansa z mentorji, le da tokrat predstaviš, kaj imaš, in mentorji poskušajo peljati projekt naprej - poiščejo slabe točke, predlagajo rešitve, ipd. Pri tem je potrebno omeniti, da smo ‘cyber’ študenti na vseh treh predstavitvah sodelovali preko spleta, kar je bilo zelo težko. Je pa koncept tega ‘fishbowla’ izjemen.
  4. Zaključna predstavitev, na katero smo prišli vsi, in ki smo jo imeli v živo na licu mesta (na Stanfordu, Wallenberg Hall).

Projekt se je zaključil 5.maja (no, skoraj - še urejamo spletno stran).

Kljub temu, da je bilo zelo zelo stresno in na trenutke izjemno frustrirajoče, je bila to enkratna izkušnja. In zato bom vedno hvaležen KGI in predvsem prof. Žigi Turku, da sem lahko sodeloval.

O projektu (oziroma kaj je nastalo) pa kdaj drugič.

2 Komentarjev na “Kaj je PBL?”

  1. To sem jaz! Says:
    Junij 7th, 2006 at 17:09

    Projekt PBL - rezultat

    Pred časom sem (opis PBL projekta) obljubil, da bom napisal še kaj več o projektu PBL (Project, People, … Based Learning) oziroma o tem, kaj smo ustvarili. Od tega je že precej časa, in če ne napišem sedaj, je zelo verjetno, d…

  2. Klincanje » Blog Archive » Kako iskati zaposlitev Says:
    April 9th, 2008 at 10:49

    [...] rekla še laž. Ob tem sem se spomnila na Robijevo pripovedovanje o “sodelavcih” pri projektu na Stanfordu, ki so pravili, kaj vse znajo, v resnici pa temu niti ni bilo tako. Sama bi rekla, da [...]

Leave a Reply