Prejšnji teden je minilo eno leto, kar sva kupila Hondo Jazz.

V enem letu sva prevozila približno 20500 km in danes ugotavljam, da mi nakupa nikakor ni žal. Avto je idealen za najine trenutne potrebe – majhen (za ljubljansko gnečo), varčen (ob trenutnih cenah bencina tega ne gre zanemariti – povprečna poraba je okoli 6 litrov na 100 km), zanesljiv (no, upam, da so takšni vsi novi avti) in udoben.

Plusi:

• poraba goriva
• velikost za mestno gnečo
• kvaliteta izdelave
• prožnost in moč motorja (za 1.4 motor)
• prostornost na zadnji klopi
• velikost prtljažnika
• preprostost zlaganja zadnje klopi
• delovanje avtomatske klime
• prostor za voznika
• …

Ima pa tudi nekaj slabosti:

• preglednost naprej – avto je spredaj tako kratek, da ga sploh ne vidiš
• dolžina sedalnega dela sedežev – ampak jaz sem tako prevelik
• pomanjkanje hrupa v kabini – ja, majhna slabost, ker se pri nižjih hitrostih dejansko sliši vsak šum – bolj za hec kot zares
• prednji brisalci – pred voznikom pobrišejo dobro, pred sovoznikov zelo slabo, pol vidnega polja sploh ne obrišejo, saj so tako nameščeni
• zadnji brisalci oziroma tekočina za brisanje – teče po šipi v curku, učinek je bolj slab oziroma ga skorajda ni

OK, slabosti iščem bolj zato, da avta ne bi samo hvalil. Edino, kar me moti, je to, da sva na bok dobila neko umazanijo, ki se nikakor ne da očistiti. Morda bi šlo dol s profesionalnim poliranjem, a tega še nisem poskusil, prav tako pa to ni povezano s kvaliteto samega avtomobila.

Skratka, zaenkrat sva z njim zelo zadovoljna. Upam, da bova tudi v prihodnje, saj ga nameravava obdržati še kar nekaj let.

Ta prispevek je bil objavljen 22. 09. 2009 ob 08:41 in je bil uvrščen v Osebno.
To razpravo lahko spremljate tudi s pomočjo RSS 2.0 vira.
Prav tako lahko pustite komentar ali trackback z vaše strani.