Spremembe
Že v začetku leta sem nekje zapisal, da bo 2010 leto sprememb. Velikih sprememb. Lagal bi, če bi rekel, da niso bile pričakovane…
Vedel sem, da bom letos končal, kar sem pred leti začel. In sem. Šolanje, namreč. V tem smislu sem dosegel ter precej presegel vsa pričakovanja in želje, ki sem jih imel, ko sem se daljnega leta 1998 odpravil na študij. Vesel sem. In notranje pomirjen. Hkrati pa čutim obvezo, da doseženo upravičim.
Trenutno imam v mislih predvsem to, da se v teh dneh po skoraj 12 letih selim iz Ljubljane. Če sem bil kakšno desetletje nazaj prepričan, da bo to srečen trenutek, mi je danes žal, saj mi je z leti prirasla k srcu. Priznam, pogrešal jo bom.
Dogaja se tudi s hišo. Danes že vem, da bo. Ne vem čisto točno kdaj, a vem, da bo letos. Vsaj papirologija. Končno!
In glede na to, da najboljše šele pride… Leto 2010 si bom zagotovo zapomnil!
junij 24th, 2010 at 15:19
Spremembe so fajn, peljejo naprej! Srečno!
junij 28th, 2010 at 3:25
Lep zapis. Spremembe so ponavadi dobrodosle, letos je res tvoje leto, pa se kaksno bo tako, hehe.
Uzivaj/ta, E.
julij 7th, 2010 at 8:38
Sošolec,
dolgo si rabil, da si končal…
lp
PS: Kam greš sedaj delat?
julij 7th, 2010 at 8:40
Mene pa zanima, za katerega sošolca gre.
julij 21st, 2010 at 13:36
Za tistega sošolca gre, ko si ga videl, si nekam živčen postal. Zakaj, še danes ne vem, zgleda da ti že nekaj ni sedlo na meni. Tako kot pri tebi, mi meni nekaj ni sedlo. Mogoče tvoja “wannabe” lastnost, ki je bil posledica pomanjkanja samozavesti.
julij 21st, 2010 at 13:43
Dragi sošolec,
O pomanjkanju samozavesti bi lahko kakšno rekla, glede na to, da mi že drugič nisi povedal, kdo si, niti kdaj in kje si bil moj sošolec. Da bi postajal živčen, ko sem koga videl, se pa po pravici povedano ne spomnim. Mi že nisi bil dovolj antipatičen.
Me pa veseli, da na ministrstvu najdete čas za ‘anonimno’ komentiranje po spletnih straneh. Zdaj pa pokaži še vsaj toliko dostojanstva in ‘jajc’ in se svetu predstavi z imenom in priimkom.
julij 22nd, 2010 at 17:57
Dragi Robi,
nimam nobene potrebe po internetni masturbaciji svojega ega in se tukaj predstavljat. Če že iz hudomušnega zapisa se ne spomniš, nič hudega. Nič ne zamujaš, tako kot tudi jaz ne.
Drugače pa tudi mene veseli, da si najdeš na fakulteti čas za pisanje in urejane bloga. Z mojim dostojanstvom in “jajci” ti pa tudi nimam kaj dosti za pomagat.
Uživaj še naprej,
tvoj sošolec
julij 23rd, 2010 at 9:37
A veš, da si dosegel, da me je začelo zanimati, kdo si. In sem prišel kar daleč (tudi arnesovo omrežje te ne skrije).
Potem sem se pa vprašal, kaj sploh počnem… Ukvarjam se s človekom, ki po ne vem koliko letih pogreva nek dogodek, v katerem sem bil očitno udeležen, a je tako nepomemben, da se ga sploh ne spomnim…
Si strahopetec? Se je lepo skrivati za zidom ‘anonimnosti’? A veš, da mi je vseeno. Kar daj se še naprej. Le kdo sem jaz, da ti bom vzel to veselje… Tvoja dejanja povedo več o tebi kot o meni.