Tisti fant iz Ljubljane
V Ljubljani že peto leto skoraj vsak dan srečujem fanta, ki me vedno prosi za samo 50 tolarjev. Srečujem ga na ulicah in avtobusnih postajališčih po vsem mestu. Srečujem ga v vseh nadstropjih fakultete. Včasih ga srečam tudi večkrat na dan in vsakič me vpraša za 50 tolarjev.
Ko sem ga srečala prvič, je imel lepe oči in še lepše lase. Skodrane, skoraj zlate barve. Ob vprašanju se je prijazno nasmehnil, njegovi beli zobje pa so se zasvetili. Bil je prav postaven fant.
Danes še vedno nosi tisto usnjeno jakno. Njegove oči so se izgubile, lasje so razmršeni, belih zob ni več. Ob vprašanju se ne nasmehne. Vedno bolj se mu mudi. V tem času se je postaral za več kot deset let.
Vsak dan znova si želim, da bi ga jutri spet srečala. In pojutrišnjem. In potem. Še veliko let…
Leave a Reply