Ne strinjam se s spremembami, ki naj bi doletele visokošolsko izobraževanje. Ne strinjam se s trenutnim stanjem. Vse skupaj je ena velika zmeda, iz katere bomo slej kot prej najverjetneje vsi odšli kot “poraženci”.

Dejstvo je, da se morajo stvari nekako urediti. Preveč je namreč t.i. študentov, ki izkoriščajo sistem. Od bonov do dela preko študentskih servisov. Res je, da servisi omogočijo študij nekaterim študentom, res je pa tudi, da še več ljudi servise izkorišča. Tudi sama tako ali drugače delam preko njih in mi trenutno več kot odgovarjajo. TODA. Bolj kot se približujem koncu študija in se obremenjujem z zapositvijo, bolj očitno postaja, da “študentje” zasedajo nekaj delovnih mest, za katera bi lahko kandidirala. In ne, nisem edina. Menim, da bi v primeru, ko mora biti študent na delovnem mestu 5×8 ur na teden, delodajalec moral nekoga redno zaposliti. In kako lahko študent s takšnim delavnikom redno študira? Mogoče sem neumna ali/in lena, ampak sama tega ne bi zmogla. Seveda je vse odvisno od posameznika in verjetno tudi načina oz. smeri študija. To bi bilo torej potrebno preurediti.

O samem študiju bi rada rekla samo to, da bi ga morali začeti jemati resno. S svojo neresnostjo in dolgim povprečjem študija spodbujamo reforme. To je logično. Ne, nisem za šolnine, absolutno ne, ampak… Ne bi študija jemali resneje, če bi bil malce teže dosegljiv? Ne nujno finančno… To je že danes velik zalogaj. Študent, ki ni iz Ljubljane, porabi mesečno:

• 35.000 - 40.000 SIT za stanovanje in strošle
• 4.000 SIT za mesečno vozovnico (LPP)
• 8.000 SIT za bone
• 10.000 SIT za ostalo hrano in pijačo (kupljeno v trgovini!)
• 8.000* SIT za prevoz domov (vikendi; *relacija LJ-CE)

Skupj znese 70.000 SIT. Všteta ni ne študijska literatura ne oblačila, kaj šele družabno življenje (teh stroškov ne poznam in niti niso obvezni, med tem ko ostali so). Zdaj si pa predstavljajmo 2 študenta v družini. Kako je v tem primeru študij sploh mogoče jemati neresno? Očitno je, pa tudi razloge bi se dalo najti. Ampak logično pa še vedno ni…

In črna sreda? Lepo, da nam ni vseeno. Seveda bi rada, da bi tudi moji otroci lahko študirali. Ampak kdo nas bo jemal resno, če se namesto protesta zgodi eno veliko pijančevanje? Najprej na protest potem pa na cviček… Dobra poteza organizatorjev, sploh če je res, da so na cvičkariji zastonj točili cviček…

In potem grem zjutraj v center, se izogibam bruhanju in pločevinkam, naletim na pijane gimnazijce in poslušam pogovore o “današnji mladini”. Pa saj dejansko smo “današnja mladina”!

Ta prispevek je bil objavljen 20. 04. 2006 ob 21:11 in je bil uvrščen v O vsem po malem.
To razpravo lahko spremljate tudi s pomočjo RSS 2.0 vira.
Prav tako lahko pustite komentar ali trackback z vaše strani.