Tako kot najverjetneje pol Slovenije sva tudi midva izkoristila dan za prvo pravo smučanje v tej sezoni. V tretje nama je na Rogli le uspelo. (Prejšnja poskusa sta se na koncu sprevrgla v več kot prijetne večere, kar pa tudi nekaj šteje.)

Pogoji so bili v očeh neizkušene smučarke solidni. Čudovito sonce, nebo brez oblakov in zasnežene smreke, precej močan veter, proge pa… Vsekakor boljše kot prejšnji vikend, ko je izpod snega tu in tam gledalo blato. Na eni progi so še vedno bili kamni, na drugi je bilo nekaj podobnega ledenim kockam, spet na tretji pa preveč mehkega snega, za kar je najverjetnejši vzrok veter, ki je razpihoval umetni sneg. Kljub temu se je dalo lepo smučati.

Nekaj povsem drugega pa so bile vrste (ki to niso bile) pred vlečnicami. Razumem, da se tu in tam kdo prerine, danes brez tega očitno ne gre nikjer več. Ampak to, da se preriva velika večina in nesramno leze v druge, tako da komaj lovijo ravnotežje, je pa zame vseeno preveč. In to niso bili otroci - ti imajo druge načine. Pred napravami za pregledovanje kart sploh ni več vrst, ampak ena sama gruča ljudi, ki se vede, kot bi ji šlo za preživetje.

Poseben primer so tudi smučarske šole. Otroci se smukajo med nogami odraslih in vpijejo: “Ana, dej se prerin, da bova skupi! Lej, tamle je še luknja, tja pejd!” V šoli jih očitno ne učijo pravil obnašanja na smučišču, sicer pa bi vrste morali vzeti že doma. Ampak, če starši počnejo isto… Njihovi smučarski učitelji pa dajejo vtis, da želijo biti “frajerji”. Glede na to, da je bila na smučišču res gneča in da se sama nikoli ne prerivam (tudi v takšni situaciji ne; hm, pa vseeno vedno pridem na vrsto, le kako to?), sem imela čas slišati marsikaj…

Verjetno bi bilo upanje, da bo kdaj boljše, odveč, a ne? To sklepam po tem, da vedno manj ljudi razume izraz “čakati v vrsti”. Povsod.

Dan pa mi je zagotovo polepšal mlajši fant, ki se je skoraj zaletel vame, se ustavil in me vprašal, ali sem v redu, nato pa se mi trikrat (po nepotrebnem) opravičil.

Ta prispevek je bil objavljen 27. 01. 2007 ob 18:01 in je bil uvrščen v O vsem po malem.
To razpravo lahko spremljate tudi s pomočjo RSS 2.0 vira.
Prav tako lahko pustite komentar ali trackback z vaše strani.