… o tem, onem in kar tako …

Ko odpove avtomat za sladkarije

Objavljeno pod: O vsem po malem — Robi | četrtek, 15. februar 2007 @ 12:34 |

Včasih se mi med službenim časom zgodi, da se mi totalno ‘zalušta’ (zahoče?) nekaj sladkega. Sicer se to zadnje čase ne dogaja prav pogosto, včasih pa vseeno.

No, k sreči je en tak avtomat malo nad mano – eno nadstropje nad mano, če sem povsem natančen. In se odpravim do njega, si izberem Munchmallow in pričnem z vtikanjem centov. 20 jih je sprejel brez problema, 50 pa nikakor. Tudi 1€ mu ni dišal. Pa 2€ tudi ne…

Munchmallow

Tako mi je počasi zmanjkalo drobiža, v avtomatu pa je ostalo mojih 20 centov. Ker se denar ne pobira na cesti, sem jih želel nazaj, zato sem pritisnil gumb za vračilo. Zaslonček se po pričakovanjih vrne na nulo, mojega kovanca pa od nikoder… KAJ??? Že to, da sem ostal brez pregrešno dobrih kepic, je dovolj, ampak da mi bo pa še kovance kradel… Naa… Ne bo šlo. K sreči imajo na avtomatu zapisano brezplačno (pohvalno!) številko za takšne primere, in s prijaznim stricem sva se kmalu dogovorila – pride serviser, me pokliče, in dobim denar nazaj.

Nisem mogel verjeti. Čez dobre pol ure je bil res na kraju zločina. Celo poklical me je, se opravičil in mi vrnil denar. No, sladkega pa vseeno nisem dobil – avtomat je odpovedal sodelovanje na celi črti…

(PRIPIS: boljše zame)

Ta prispevek je bil objavljen 15. 02. 2007 ob 12:34 in je bil uvrščen v O vsem po malem.
To razpravo lahko spremljate tudi s pomočjo RSS 2.0 vira.
Prav tako lahko pustite komentar ali trackback z vaše strani.

«
»

9 Komentarjev na “Ko odpove avtomat za sladkarije”

  1. Vezny Says:
    februar 15th, 2007 at 15:23

    MUNCHMALLOW ;)

    3/4 margarine
    4 rumenjaki
    15dkg sladkorja
    2dcl mleka
    rum
    17dkg presejane moke
    1 vanilin sladkor
    1 pecilni prašek
    4 žlice čokolade v prahu
    1/2dcl mleka
    marmelada
    4 beljaki
    15dkg sladkorja
    10dkg čokolade v prahu
    2-3 žlice olja

    3/4 margarine, rumenjake, 15dkg sladkorja zmiksaš in potem dodaš 2dcl mleka , rum po okusu , 17dkg presejane moke , 1 vanilin sladkor , 1 pecilni prašek , 4 žlice čokolade v prahu . Pečeš cca.20 min na 180 stopinj. Pecivo poškropiš z 1/2dcl mleka . Počakaš, da se pecivo ohladi in nanj namažeš zelo na tanko marmelado. Nato daš nanj 4 beljake in 15dkg sladkorja, ki ju pred tem miksaš na pari , da otrdi , nato ta sneg daš na pecivo. Pecivo daš nazaj v pečico, da sneg zarumeni.

    Ko se pecivo ponovno ohladi ga preliješ z :
    10dkg čokolade v prahu , 2-3 žlicami olja , ki jih tudi raztopiš na sopari. Ko je masa gladka in tekoča , lepo preliješ na pecivo. Prelitega postavimo v hladilnik , da se čokolada strdi.

  2. Robi Says:
    februar 15th, 2007 at 15:26

    Kdaj jih torej prineseš? ;)

  3. Vezny Says:
    februar 16th, 2007 at 8:36

    Zamenjam jih za sesalnik… :)

  4. Robi Says:
    februar 16th, 2007 at 8:53

    Sicer bi moral vprašati mojo menedžerko (po tem izvrstnem nakupu ne upam nič več brez nje), ampak za kakšno konkretno količino mančmelows bi verjetno projekt šel skozi… ;)

  5. Vezny Says:
    februar 16th, 2007 at 10:15

    Robi,

    počakaj malo.. ne sprašuj svoje menedžerke kar takoj… evo, poglej, zakaj:

    Kot vidim, imaš še vedno slabo vest, ko pogledaš ta sesalec. Je res? ;)
    Zato bi ti pravzaprav olajšalo vst, če bi se tega predmeta nekako znebil, kajneda bi?
    In jaz ti lahko pri tem pomagam.
    Nudim ti neverjetno dober dil:
    v zameno dobiš en pekač munchmellowov (in če Nuši ne poveš, kje si jih dobil, boš lahko rekel, da si jih ti spekel… in verjetno dobro veš, da smo ženske navdušene, če se moški kaj zavrtijo okoli štedilnika, sploh če pri tem ne umažejo cele kuhinje).
    Za piko na i pa dodajam še rožo (lončnico), čudovito in nezahtevno (kdaj si ji nazadnje podaril rože, no povej?!), malo srebrno penino, ter zelo dobro ohranjen svečnik.

    Rezultat:
    eno slabo vest zamenjaš za vse, kar rabiš za sladek večer v dvoje.

    Zdaj pa reci temu ne, če moreš… :)

  6. Robi Says:
    februar 16th, 2007 at 10:28

    Ej, res skoraj ne morem rečt ne…

    Počakaj v toliko, da ga najdem (sem se parkrat selil in ne vem točno, kje se ta ‘nujno potrebna reč’ trenutno nahaja). :)

    V vmesnem času pa lahko naoljiš pekač, nakupiš sestavine, ljubeznivo zalivaš lončnico in ohladiš penino. Svečnik pa podariš komu drugemu… ;)

  7. Robi Says:
    februar 16th, 2007 at 10:32

    A ja, mimogrede – ponuja kdo več? :)

  8. Ruth* Says:
    februar 16th, 2007 at 11:17

    Veš kaj, verjetno je kaj takega v zraku, ker se meni že kakih mesec dni vsak dan jé nekaj sladkega. POpizdiš! ;)

  9. Klincanje Says:
    marec 1st, 2007 at 8:41

    Menjava dobrin…

    Začelo se je povsem nedolžno. Pri nas v službi se je pokvaril avtomat za sladkarije, ona je gledala v prihodnost.
    Beseda je padla in segla sva si v roko. Predmet menjave: USB sesalec, katerega ponosni lastnik sem postal pred kakšnim letom.
    [prav t…

Leave a Reply