Dobro jutro!

Najprej naj povem, da pot sploh ni bila tako grozna, kot se bere spodaj. Tudi označbe na železniški postaji so čisto dobre. Pri vzletu pa nas je res kar lepo pretreslo. Vreme je bilo žal bolj slabo celo pot, tako da ni bilo tistega veličastnega razgleda od lani. Sicer pa nismo leteli tako severno kot iz Pariza v San Francisco, tako da podobnega pogleda na Grenlandijo tako ali tako ni bilo mogoče pričakovati.

Pot od letališča do stanovanja v Brooklynu je bila zelo barvita. Takšen je Queens. Nič kaj manj pisano ni niti v naši soseski, v kateri prevladujejo Poljaki. To je dobro, ker imajo veliko prodajaln in pekarn s hrano, ki nam je blizu. Mimogrede, pred nekaj leti je veljajo, da se je soseski bolje izogibati, da nes pa v njej gradijo nova stanovanja s pogledom na Manhattan. Sicer pa so se tudi najini sostanovalci že lepo prilagodili tukajšnjemu življenju, tako da nama je marsikaj olajšano. Tako so npr. ugotovili, da je voda, ki jo prefiltriraš, povsem užitna in ne povzroča težav.

Drugače pa se počasi privajava tukajšnjemu ritmu. Ura je 9 zjutraj in še vedno nisva imela zajtrka, kar pomeni, da še najmanj kakšno uro ne bova odšla nikamor. Včeraj smo tako odšli na hitri ogled Manhattna šele enkrat enkrat opoldne. Nekaj prej smo se sicer odpravili v bližnjo trgovino, a na ulicah ni bilo nikogar. Po eni strani je to seveda dobro, po drugi pa to ni pravi New York, ki mu dajejo dušo predvsem najrazličnejši ljudje na ulicah. Sicer je res, da zaenkrat še nisem videla toliko različnih ljudi kot npr. na kakšnem Piccadilly Circusu v Londonu, ampak Piccadilly je tako ali tako samo eden. Vseeno pa tudi tukaj velja, da ne glede na to, kakšen si, ne boš nikoli izstopal.

Včerajšnje potepanje nama je dalo približen občutek o New Yorku, vendar sva bila vodena, tako da bo treba v naslednjih dneh veliko nadoknaditi in pridobiti občutek za orientacijo. To je malo težje, če je tvoje glavno prevozno sredstvo podzemna. Glede na razdalje in izkušnje iz podobnih obiskov sva kupila tedenski vozovnici. Ena stane $24 in jo lahko uporabljaš na vseh progah podzemne in avtobusov koliko krat želiš. Avtobusi so nekoliko boljši, ker med vožnjo vidiš veliko stvari, so pa žal zelo počasni. Največkrat zato predstavljajo le povezavo med eno in drugo postajo podzemne, če je npr. treba prestopiti na kakšno oddaljeno progo.

Mimogrede, pisanje mi zaenkrat ni še nič kaj všeč, ker se spet ne morem navaditi na Robijevo tipkovnico, resolucijo (tako malih črk skoraj ne vidim) in seveda Linux. Namesto črke ž kar naprej pritiskam enter in podobno, tipkati je treba res močno, da kaj prime, urejanje slik z urejevalnikom, kjer se ne prikažejo vsi gumbi, pa tudi ni v veliko veselje. Zato bom to prepustila njemu. Kar bo, bo

Zdaj pa neka slik od včeraj, ko sva videla vse od nakupovalnega centra z nenormalno dragimi oblačili in restavracijami, za katere ne veš, da to sploh so, do osrčja Harlema in Columbie, ene od tistih prestižnih univerz (mimogrede, tu dela tudi najina gostiteljica). Na Columbii so ravno pripravljali prostor za podelitev diplom, tako da je bilo vse skupaj zelo svečano. Po kampusu je iz ogromnih zvočnikov namreč odmevala klasična glasba…

[precej načičkan avto]

[midva na Union Square]

[pogled na Columbus Circle, levo Central Park]

[Broadway]

[gradnja še enega nebotičnika]

Ta prispevek je bil objavljen 13. 05. 2007 ob 15:31 in je bil uvrščen v ZDA.
To razpravo lahko spremljate tudi s pomočjo RSS 2.0 vira.
Prav tako lahko pustite komentar ali trackback z vaše strani.