Na TVS so pravkar predvajali zanimiva oddajo Z vami, v kateri so tokrat govorili o homoseksualnosti, vsi gostje pa so imeli do nje pozitiven odnos. Ob gledanju se je še enkrat potrdila moja teza o Sloveniji kot homofobni družbi.

Potem, ko je v oddajo klicala gospa s pozitivnim odnosom in so povedali že marsikaj o tej temi, se je oglasil gledalec Karel s Štajerske (kako stereotipno!): “Sem bil v Ljubljani in v nekem nobel hotelu sem šel v pisoarje (emm?) in je za mano prišel en, ki se je hotel… no.. kako nej rečem… igrati z mojo aparaturo! Ja, vete, tudi take stvari se dogajajo! Adijo.” Ena izmed gostij je v vidni zadregi na hitro odgovorila, da “takih stvari”, pedofilije in homoseksualnosti ne gre enačiti. Nato je spremenila temo.

Spoštovani gospod Karel. Da ne boste rekli, da ne vem, kaj govorim, bom govorila iz lastnih izkušenj. Sama sem bila “žrtev” podobnega nasilja že vsaj petkrat. Verbalnega nasilja seveda ne štejem. Vsi “napadalci” so bili moški, predvidevam da heteroseksualci. Po vaši logiki so torej vsi heteroseksualci najmanj perverzneži, a ne?

No, to ne gre čisto tako, na kar je potrebno opozarjati. In če ne v takšnih oddajah, kje potem? Da bi se to počelo za zaprtimi vrati slovenskih družin, zelo močno dvomim. Žal. V šolah? Ja, ampak tudi v to ne verjamem, če samo pomislim, da bo nekaj mojih sošolcev, ki spadajo med bolj razgledane, že čez kakšno leto učilo. Pri tenutnih politikih pa takšni pogovori tudi ne bodo pristali v učnem načrtu.

In še to: Dokler “strokovnjaki” govorijo o toleriranju in ne sprejemanju, se nam res bolj slabo piše…

Ta prispevek je bil objavljen 31. 05. 2006 ob 17:51 in je bil uvrščen v O vsem po malem.
To razpravo lahko spremljate tudi s pomočjo RSS 2.0 vira.
Prav tako lahko pustite komentar ali trackback z vaše strani.