Od Niagarskih slapov do Toronta je približno ura in pol vožnje, če te sučajno ne izločijo na meji. To se nam je zgodilo naprej in nazaj, ker imata dva člana odprave delovna vizuma in sta morala poleg potnega lista obmejnim organom predložiti še nekaj ostalih papirjev. Pri tem smo lahko videli, kako so samozavestni policisti obravnavali skupino ljudi, po izgledu muslimanske vere, od katerih je le vodička dobro govorila angleško. Nekdo je na vprašanje, kako dolgo bodo tukaj, odgovoril, da samo danes, saj gredo naprej v Washington. Policistov odgovor: “I don’t CARE about staying in this city!! These are United States! …

Sicer pa je Toronto zelo prijetno mesto ob jezeru Ontario, Kanadčani pa prodajajo bistveno boljše spominke in se znajo pošaliti na svoj račun. Jutri v Kanadi praznujejo rojstni dan kraljice Viktorije (stara mama kraljice Elizabete), zato je že ves vikend v teh krajih povsem praznično. Mimogrede, kdaj točno je njen rojstni dan, ne vem, ker Kanadčani praznike prestavijo na ponedeljek.

O znamenitostih bo moral več povedati Robi, ki se je v eni minuti pogumno povzpel na CN Tower, visok nekaj čez 500 metrov. S slik sem videla, da so nebotičniki videti smešno majhni…

Približno ob enajstih zvečer smo se ustavili še na kanadski strani slapov, ki je precej podobna Las Vegasu, saj je ob slapovih veliko ogromnih hotelov in igralnic z lučkami. S te strani smo tudi videli, da je en slap v obliki podkve in je veliko večji, kot smo mislili. Mimogrede, slapovi so ponoči osvetljeni z raznimi barvami, kar niti ni izpadlo tako zelo slabo.

Videli smo veliko in še več, ampak tule je ura že 1:24… Lahko noč!

Ta prispevek je bil objavljen 21. 05. 2007 ob 07:18 in je bil uvrščen v Kanada, ZDA.
To razpravo lahko spremljate tudi s pomočjo RSS 2.0 vira.
Prav tako lahko pustite komentar ali trackback z vaše strani.