Američani so mi dali vetra
Dobesedno. Robi je pravkar prebral članek slovenskega novinarja v neki reviji, ki pravi, da se navadni (normalni?) Evropejec takoj prehladi ob ameriških prezračevalnih napravah, kar lahko potrdim s prve roke. Mimogrede, Robi potemtakem izpade iz kategorije navadnih (normalnih?) Evropejcev.
Prvi teden je še šlo. Zunaj je bilo do 22° C, zato se razlika med pretirano ohlajenimi trgovinami, lokali in javnimi prevoznimi sredstvi ni občutila. Povsod sem bila oblečena, s tem da v prostorih morda malo bolj kot zunaj.
Drugi teden sva bila sama svoja gospodarja klime v avtu. Tretji teden pa so temperature poskočile na 29 in več stopinj, vklopila pa se je še kakšna klima več. Čez dan seveda nisem zraven nosila dolgih rokavov, saj se pri takšnih temperaturah pozna prav vsaka dodatna obremenitev telesa. Pa vendar bi bila obremenitev te vrste dolgoročno gledano veliko boljša.
Prehajanja med temperaturama, ki se razlikujeta za najmanj 10° C (podzemna, avtobusi, trgovine…), se očitno nisem navadila, kar je zelo popestrilo pot domov. Boleče grlo in zamašen nos v kombinaciji s suhim zrakom na letalu (klima), suhim zrakom na nemških in avstrijskih vlakih (klima) in posledično 30 urami brez spanja ter jet lagom (podrt vzorec spanja, prehranjevanja, dehidracija…), ki je zame hujši ob vrnitvi, so naredili svoje. Lahko noč do nadaljnjega!
Mimogrede, prihranek nekaj evrov pri prevoznih sredstvih ni vreden vseh posledic. Dobra ura na letalu ali osem ur vlakov? Po potovanju je odgovor tako zelo očiten, ob načrtovanju pa žal (še) ne…
Junij 1st, 2007 at 20:43
To je tudi mene najbolj skrbelo na Floridi. Zunaj 38 stopinj, 100% vlaga, povsod v zaprtih prostorih pa -16. Pa ljudje v jopcah… za znoret. Tekmujejo, kdo ima bolj hladno (ergo ima več denarja). Norija!
Junij 5th, 2007 at 17:37
Vedno, kadar sem potovala v ZDA, sem imela s seboj veliko ruto ali šal, prav za primere preveč klimatiziranih prostorov, kjer me je vedno zeblo.
Pa na kore ledenih kock v vsaki pijači se tudi nisem mogla navaditi. Ena dve že gresta notri, ne pa cel škaf
Junij 8th, 2007 at 13:11
Joj, ledene kocke!
Meni je zelo zanimivo to, da veliko ljudi plača velik kozarec pijače, nato pa ga sami najprej dobesedno napolnijo z ledom, nato pa ta led prelijejo s pijačo. (V veliko hitrih restavracijah dobiš namreč pri blagajni v roke kozarec in si nato natočiš sam.)