Kot pri vsaki stvari so tudi pri najinem zemljišču plusi in minusi. Tokrat se bom posvetila minusom, ki nekaterim predstavljajo velik problem, marsikdo pa zaradi njih sploh ne bi razmišljal o nakupu zemljišča na tej lokaciji. Posvetila pa se jim bom zato, ker sem že večkrat slišala, da bi bilo dobro razmisliti o situaciji, preden tam kupiva zemljišče.

Kakšna dva kilometra proti vzhodu se nahaja odlagališče odpadkov. Vidiva ga ne, še manj pa vohava, zato se mi tudi samo dejstvo o odlagališču ne zdi sporno. Res je, da bo raslo, vendar močno dvomim, da bi se z njega kdaj širil smrad, ki bi prišel prav do naju. Konec koncev naj bi imeli enega tehnološko najsodobnejših odlagališč.

Večji problem bi lahko predstavljala Cinkarna Celje, ki že od nekdaj velja za največjega onesnaževalca v Celju, čeprav je to bil nekdanji EMO, konkurirala pa ji je še vsaj nekdanja Železarna Štore. Nahaja se približno dva kilometra proti zahodu. Vse to so (bila) velika podjetja, ki dejansko vplivajo na celotno mesto in ne samo na okoliške kraje. Za naju precej ugodni zračni tokovi pomikajo vonj, ki se sprosti ob izpustih snovi, stran od zemljišča. Do tja pride le po res neugodnem spletu okoliščin in ob kakšnem dnevu in uri, ko vonj obdaja celotno mesto.

Drugo je onesnaženost zemlje. V neki številki UL sem zasledila, da zemljišča v bližini najinega zaradi onesnaženosti niso več primerna za obdelovanje. S tem so utemeljili spremembo namembnosti nekaj zemljišč. Zanimivo pa je, da se nedaleč stran nahajajo ogromna polja, menda v lasti Kmetijske zadruge Celje (podatek ni preverjen). Gre predvsem za pridelavo ogromnih količin koruze. V občinskih dokumentih je področje opredeljeno kot I. območje kmetijskih zemljišč.

Z bolj vsakdanjega vidika pa takole: Kljub Cinkarni in vsem ostalim onesnaževalcem se nekaj najinih bodočih sosedov ukvarja s kmetijstvom, prav vsi pa imajo vrtove. Kar nekaj sorodnikov je živelo na tem območju v času najhujšega onesnaževanja, ko o kakšnih evropskih direktivah še ni bilo govora, zato lahko s prve roke ovržem zanimive govorice o plasteh čudnega praha v hišah zaradi Cinkarne. (Verjetno gre za nekaj podobnega kot v najini garsonjeri tik ob Dolenjski cesti, če pustim okno odprto nekaj ur.) Prav tako (še) ne poznam primera, ko bi nekdo dobil neko bolezen prav zaradi te nesrečne Cinkarne.

In še zadnji potencialni minus. Nekaj sto metrov proti zahodu bo čez nekaj let zgrajen (vkopan) dovoz do avtoceste. Prepričana sem, da bo hrup precej manjši od tistega, ki sem se mu privadila v Ljubljani (odprto okno ob dvopasovnici, na drugi strani pa železniška proga). Poleg tega pa bo tale cesta en ogromen plus - nič vožnje v prvi in drugi prestavi skozi mesto, da bi zjutraj prišla do avtoceste.

Kakor koli že… Vrta zaenkrat ne nameravam imeti iz povsem osebnih razlogov, tako da ni skrbi. Sadje in zelenjavo že zelo dolgo kupujem v trgovinah in o poreklu raje ne razmišljam… Sicer pa bi me prav ta hrana in vdihovanje izpušnih plinov z okna Dolenjske ceste morala skrbeti bolj kot smetišče in Cinkarna. Zemljišče pa mi je še vedno zelo všeč (čeprav ni v Braslovčah) in si na njem prav z lahkoto predstavljam takšno malo luštno hiško. To pa tudi nekaj šteje, a ne?

PS: Zapis je nastal že nekaj mesecev prej, vendar je zdaj ravno pravi čas za objavo. Mislim, da sem se šele po ogledu prispevka iz prejšnje povezave začela zares zavedati, kako lahko je prirediti slike, posnetke in podatke, ter jih prilagoditi točno določenemu pogledu. Sicer pa - v kolikor je vsa stvar res tako nemogoča, se bo počasi začelo vse urejati… In mimogrede, najinih bodočih sosedov med protestniki ni bilo opaziti. So le tisti, ki živijo precej bliže Cinkarni in tisti, ki živijo precej dlje…

DODATEK (ob 9:17): Zanimivo branje: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/287314/

Ta prispevek je bil objavljen 14. 12. 2007 ob 08:53 in je bil uvrščen v Gremo na svoje!.
To razpravo lahko spremljate tudi s pomočjo RSS 2.0 vira.
Prav tako lahko pustite komentar ali trackback z vaše strani.