… o tem, onem in kar tako …


Nivo komunikacije v slovenskem nogometu

Objavljeno pod: O vsem po malemRobi | ponedeljek, 20. avgust 2007 @ 8:35 |

Svojčas sem bil pozoren spremljevalec dogajanja v slovenskem nogometu, predvsem zaradi celjskega prvoligaša. Pohvalim se lahko, da sem bil nekaj sezon zapored na vseh tekmah sezone, in pri tem mislim tudi na gostovanja (se še kdo spomni klubov kot je recimo Gaj Kočevje, Potrošnik Beltinci, …?).

Danes na tekme skoraj ne hodim več in ne morem reči, da sem navijač. Delno zato, ker sem razpet med Ljubljano in Celjem, tekme pa so ob nemogočih terminih, delno pa zato, ker to ni več klub, kakršen je igral še na Skalni kleti.

Sem pa v preteklih dneh malo bolj podrobno spremljal strani, ki se ukvarjajo z nogometom in naletel na zanimive primere komunikacije v slovenskem nogometnem prostoru.

Primer št. 1 – Joc Pečečnik, predsednik in lastnik NK Interblock, v svoji izjavi za javnost Laži kot dejstva:

Joc Pečečnik: “Ob prebiranju današnjega časopisa sem v športnem dnevniku prebral kolumno nekega drugorazrednega novinarja, ki navaja laži kot dejstva, saj je njegov domet bistveno bolj okrnjen, kot si predstavlja sam, njegova profesionalnost pa na nivoju gostilniških debat, ki je zapisana v lektorirani pol kolumni, za katero je verjetno potreboval še tri sodelavce, da jo je sestavil. …”

Ne vem, kaj je bil povod tej izjavi za javnost, vendar izpod peresa četrtega najbogatejšega Slovenca takšnega teksta ne bi pričakoval.

To pa ni osamljen primer. Stane Oražem, predsednik nogometnega kluba Domžale, v odgovor Zlatku Zahoviču, športnemu direktorju NK Maribor:

Stane Oražem: “NAS PA RES ZANIMA SAMO NOGOMET, ZATO g. ZAHOVIČ NE JOKAJTE”

To sta samo dva primera, lahko bi vsak teden našli kakšnega.

Dokler bodo najvplivnejši možje slovenskega nogometa komunicirali na tak način, si napredovanja slovenskega klubskega in reprezentančnega nogometa ne predstavljam in ga verjetno tudi ne gre pričakovati.

15 Komentarjev na “Nivo komunikacije v slovenskem nogometu”

  1. Uros Says:
    avgust 20th, 2007 at 11:53

    Hehe,

    tako pac je ce so ljudje custveni in se trudijo in nekaj delajo skoraj blezplacno in iz srca in potem drugi po tem pljuvajo.

    O Zahovicu pa sploh ne bi, ker mislim da tipo nima ravno veliko v glavi in je vedno negativno naravnan do vsega…

  2. Šmoki ™ Says:
    avgust 21st, 2007 at 13:06

    Mislim, da sta oba malce narobe razumela vse skupaj. Kot prvo, obe izjavi (Pečečnika in Oražma) se precej razlikujeta po namenu. Pečečnik je pred časom začel eno veliko samopromocijsko kampanjo in očitno misli, da je nedotakljiv in da si lahko privošči prav vse, tudi osebne medijske napade. Vidi se, da imata z novinarjem (Metod Grkman) še od prej nerazčiščene posle. Sedaj pa je v svojem stilu reagiral na povsem nedolžen članek Grkmana v Ekipi. Tale njegov zapis je nič drugega kot nizkotno blatenje novinarja, zaradi katerega bi moral Pečečnik kazensko odgovarjati.

    Če kdo slučajno ni bral članka:

    ” *Iz tretjega zornega kota* – Katanec po Zahovičevi poti

    Slovenska prvoligaška scena potrebuje temeljito prevetritev, ljubitelji nogometa so željni bolj dramatičnih predstav in lačni kvalitetnih klubskih tekem tudi v ekipah, ki jih je v preteklih letih “opustošilo” licenciranje. Svojevrsten pomislek vzbuja podatek, da se je na nedeljskem ljubljanskem derbiju med Bežigradom oziroma Olimpijo in Slovanom zbralo vsaj dvakrat toliko gledalcev kot dva dneva prej na tekmi prve lige med Interblockom in Gorico. V prvem primeru je šlo za tekmo tretje lige, v drugem za obračun najdražje zasedbe na sončni strani Alp z ekipo, ki je v zadnjih štirih letih trikrat osvojila naslov državnega prvaka. Velja poudariti, da je na tekmah Interblocka prost vstop, za Bežigradom pa je bilo treba odšteti po štiri evre.

    To je kajpak lahko le še dodatno prepričalo Joca Pečečnika, da ima tradicija v nogometu ogromen pomen in da tega niti z denarjem ni mogoče kar tako spremeniti. Nima se smisla spuščati v dosedanje dvomljivo uspešne nogometne poteze šmarskega poslovneža, saj ceno za morda najdražje šolanje v zgodovini slovenskega klubskega nogometa plačuje predvsem sam, poleg tega mu zdaj že mora biti jasno, zakaj v njegov projekt doslej ni želel vstopiti veliki Srečko Katanec. Pogoj je seveda selitev kluba v hram slovenske nogometne pravljice oziroma razrešitev vseh še nerazčiščenih zadev iz preteklosti, kjer ima posebno mesto kajpak Ivan Zidar. Zalogaj ni enostaven, a verjamemo, da rešljiv, in potem bi lahko hitro prišlo do potrditve tesnega sodelovanja med šišenskim in bežigrajskim kolektivom. Zagotovo na način, ki bi zadovoljil tudi navijače Olimpije.

    Kaj bi jim lahko ponudili več od Katanca? Srečko Nacionale v zadnjem obdobju gotovo ni po naključju redni gost tekem Interblocka, kar v Spodnji Šiški vedno znajo primerno razglasiti, ni niti prevelika skrivnost, da ga je Pečečnik načeloma že nagovoril za sodelovanje. Ob Zidarjevi oviri je vse ostalo povezano le še s časom in nekaterimi “obrobnimi” dejavniki. Jasno, Katanec je še vedno selektor Makedonije, kjer pa verjetno ne bo več zdržal dolgo, saj dosežki te reprezentance zaostajajo za pričakovanji. Po drugi strani bi realizacijo lahko nekoliko zavlekel Dragan Skočić z morebitnimi dobrimi rezultati na klopi Interblocka. A bolj kot ne je zdaj že vsakomur jasno, da takšnega projekta ni sposoben peljati v pravo smer.

    Skratka, vse kaže na to, da se vendarle obeta tako težko pričakovana vrnitev Srečka Katanca v slovenski nogomet, tokrat kar na klubsko sceno, ki potrebuje ravno to. Namreč dva najvidnejša tvorca slovenske nogometne pravljice. Zlatko Zahovič je že močno poprijel za delo v Ljudskem vrtu, in to se pozna na vsakem koraku pri Mariboru, ki navsezadnje potrebuje močno klubsko protiutež v Ljubljani.

    Se slovenskemu nogometu torej vendarle obetajo bolj burni časi v izključno pozitivnem smislu? Nihče ne more dati boljšega zagotovila za to kot ravno Katanec in Zahovič. Naj slednji tokrat ne bo ovira prvemu, ampak spodbuda.

    Kot odgovor na kolumno, v kateri novinar špekulira, kar je povsem običajno, napiše Pečečnik odgovor, ki se začne takole:

    “Ob prebiranju današnjega časopisa sem v športnem dnevniku prebral kolumno nekega drugorazrednega novinarja, ki navaja laži kot dejstva, saj je njegov domet bistveno bolj okrnjen, kot si predstavlja sam, njegova profesionalnost pa na nivoju gostilniških debat, ki je zapisana v lektorirani pol kolumni, za katero je verjetno potreboval še tri sodelavce, da jo je sestavil.

    Sami ocenite, kdo je tu udarjen v glavo.

    Po drugi strani pa je pingpong med Zahovičem (NK Maribor) in Oražmom (NK Domžale) nekaj povsem drugega – gre za ustvarjanje določene atmosfere na slovenski nogometni sceni. Itak je dolgcajt, pa skušajo malce zbuditi publiko. To je normalno v svetu. Zahovič že ve, kako je treba napumpati rajo. Poleg tega pa gre za rivalstvo med dvema trenutno najboljšima (?) slovenskima kluboma. Psihološke igrice.

  3. geman Says:
    avgust 21st, 2007 at 22:07

    Svojčas sem bil naročen na Ekipo, ko je bila še tednik in so imeli težave s stavljenjem lestvic. Prebral sem vse. Še kakšno Jugo zadevo a la Tempo. Sportske smo brali na morju.
    Danes sem si pri kosilu @Žonta privoščil listanje po Ekipi. Članki so prav predvidljivi in je dovolj, da pogledaš naslov in prvi odstavek, vse ostalo je potrata.
    Ene stvari se pišejo pred sezono: noro se pripravljamo, druge pred tekmo: ne gremo igrati z belo zastavo, …
    Pravzaprav so take reči, sem celo prebral članka, ki ju navaja Šmoki, v službi, da se naredi neka scena. ZZ je bil tega v GR, E, in P vajen, tako da bi v bistvu stvar morali jemati kot uvajanje praks iz nogometno razvitega sveta/Evrope. Drugače se z ZZ ne strinjam, a je to še vedno tipičen on.

  4. Tomaz Says:
    avgust 22nd, 2007 at 20:38

    Moje skromno kratko mnenje, kot dolgoletni cestni kolesar:
    - Fuzbal je najbolj idiotski šport na svetu.

    [brezzamere]

  5. Robi Says:
    avgust 23rd, 2007 at 7:26

    @Tomaz: moje skromno mnenje – kot bivši navijač in zdajšnji ljubitelj nogometa – cestno kolesarstvo sploh ni šport, ampak navadna farsa.

    [brezzamere]

    PS: poglejmo samo zadnje ekscese na Tour de France, dogajanje v slovenskem kolesarstvu (kje si še ti videl, da se športnik suspendira za nazaj), Giru…) …

  6. Nuša Says:
    avgust 23rd, 2007 at 9:09

    Moje skromno mnenje – noben šport ni več ŠPORT.

  7. Uros Says:
    avgust 23rd, 2007 at 13:16

    Jaz se strinjam z Nuso:)

  8. Šmoki ™ Says:
    avgust 23rd, 2007 at 19:01

    Tomaž, zakaj je v Ekipi npr. 60% fuzbala (in kolesarstva npr. 1%)? Zakaj 99% Slovencev, ki vsaj bežno spremlja šport, pozna Zahoviča, Noseta pa verjetno 5%. Vsaj pred to dopinško afero. Zakaj Lance Armstrong nikoli ne bo tako popularen (in bogat), kot npr. Zidane? Zakaj se skupina mulcev pred blokom nikoli ne gre “kolesarjenja”, pač pa fuzbal? Zakaj vidiš na ulici več ljudi z majicami “ronaldinjo”, kot pa “basso”?
    Verjetno zato, ker je celotna svetovna populacija idiotska!? :)

    Že prav, vsak ima svoje mnenje. Ampak, da okarakteriziraš fuzbal za debiln ŠPORT, hkrati pa si velik navdušenec “športa” Pride in podobnega sranja… No, s tem si pokazal, da nisi ravno ustrezen sogovornik glede ŠPORTNIH tem.

    Pa ni problema, lahko zameriš!

  9. Tomaž Says:
    avgust 24th, 2007 at 12:41

    @Šmoki
    - Ekipa ni ravno kriterij za popularnost športov v Sloveniji.
    - Nič ne rečem da je tale fuzbal res bolj popularnejši (to ni bil moj point).
    - Očitno bo nekaj na tem, da je marsikaj narobe z svetovno populacijo, tudi s tabo.
    -Glede Pride tekmovanj … na Japonskem temu sploh ne pravijo šport, ampak poveličevanje bojevnikovega duha, ki je v današnjem svetu premalo spoštovan, vse zaradi vsesplošne in tihe feminizacije moških. Medtem ko so nekateri zdravniki mnenja, da je Pride in UFC veliko varnejši od recimo boksa ali kickboksa, saj statistike kažejo na veliko manj poškodb in dolgotrajnih posledic s strani MMA borcev.

    @Robi
    - V aferi fuentes je bilo tudi mnogo nogometašev, ki so tudi bili vpleteni, ampak sploh ni nihče pokazal zanimanja, da bi njive primere bolj preučili, medtem ko UCI izvaja pravi witchhunt na kogarkoli – pa tudi če jemlje samo zdravila proti bolečini, ki se na nepopolnih testih (tehnologija še namreč ni tako daleč) lahko pokažejo kot pozitivne.
    - Enkrat (če bodo sploh hoteli) se bo tudi nogomet moral soočiti s tem.
    - fanatizem in primitivizem navijačev: poglejte si rečmo, kake nacionalistične opazke slišiš s strani badblue boysov al kaj so oni hrvatje – varovat jih pa more kup specijalcev, ki jih plačamo mi. Da o turško-angleških navijaških obračunanj oz. pokolov niti ne omenjam. Morda ni direktno nogomet kriv, ampak je eden izmed njegovih produktov.
    - Kje si še videl, da bi se navijači tepli na kolesarski tekmi?

    skratka … pejta mal semle pogledat: http://www.soccersucks.net/

  10. Robi Says:
    avgust 24th, 2007 at 14:08

    @Tomaž: Če se nogometaš nafila s prepovedanimi substancami in ima dve levi nogi, ga žoga še vedno ne bo ubogala, pa da se na glavo postavi.

    Če to naredi kolesar, je verjetno malo drugače. Ne vem, ugibam. Pa pri tem ne zagovarjam dopinga pri nogometaših, hočem samo opozoriti, da nima tak vpliv kot pri kolesarjih.

    Da so nekateri nogometni navijači primitivni, tudi ni treba govoriti – se strinjam s tabo. Obenem najdeš pa takšne primerke tudi v kolesarstvu (kar spomni se, da so ‘navijači’ podirali kolesarje ipd). Poleg tega je vprašanje, kaj se dogaja ob italijanskih cestah med Girom, recimo…

    Se strinjava?

  11. Šmoki ™ Says:
    avgust 24th, 2007 at 14:11

    Praviš, da popularnost fuzbala ni bil tvoj “point”. Tvoj post je bil itak nesmiseln.

    Glede popularnosti športov nima smisla debatirati. Debili ali ne, v povprečju največ ljudi na svetu časti fuzbal. Si pač v manjšini.

    Glede Pride tekmovanj… kakorkoli že ga označujejo na Japonskem, pri nas ga s športom. Sicer pa to ni bil “point”. Gre se za to, da si ga sprejel kot nekaj svetega (kot jaz npr. fuzbal), kar je še bolj debilno, kot se iti neki debilni fuzbal. Le-ta ti nudi užitke tako v živo, kot tudi po televiziji. Glede Pride-ja pa se lahko sliniš zgolj po tvju.
    Če te citiram:“Mauricio je pred nekaj meseci tudi podpisal novo pogodbo z UFC-jem in nekateri smo že trnih, ko se bo na turnirju UFC 76 “Knockout” 22. septembra pomeril z Forrestom Griffinom.”
    In ti da si kredibilen za sodbe o debilnosti športov?
    Ma jaz bi se zamislil… Ob tvojih besedah pomislim na navdušence nad pokemoni, star wars in tem bedarijam.

    Še nekaj o dopingu… itak, da so tudi nogometaši dopingirani. Tu pa tam celo katerega suspendirajo, kot v vseh ostalih športih. Je pa dejstvo, da v športu ala fuzbal ne moreš uspeti samo s fiziko, pač pa moraš imeti tudi nekaj talenta. Za to obstaja kak doping? Kaj pa kolesarstvo?? Fizika je vsaj 90%.

    Fanatizem in primitivizem NAVIJAČEV. Sam si si odgovoril na svoje vprašanje.

    Navijači se ne tepejo na kolesarskih tekmah, se pa zato kolesarji. Mater so primitivci! :) No, vsaj poskušajo nekaj mahati okoli glav.

  12. Robi Says:
    avgust 24th, 2007 at 14:11

    @Šmoki: umiri se!

  13. Tomaž Says:
    avgust 24th, 2007 at 15:19

    @Robi – vsak je povedal svoje, itak ne boma prišla skup glede tega :) zato priporočam, da se raje vidimo na kakšnem blogresu 2.0 in tam spijema kakšen pir in podebatirama o čem drugem.

    @Šmoki – nauči se kaj pomeni, sodba in kaj mnenje. Jaz pa ob tvojem pisanju pomislim na enga razgretga mulčka, ki malce preveč gleda nogomet. Nisi namreč sposoben normalne spletne komunikacije.

  14. Šmoki ™ Says:
    avgust 24th, 2007 at 16:05

    Avtor bloga napiše prispevek, v katerem komentira nivo komunikacije v slovenskem nogometu. Najdeš se ti, ki MENIŠ:
    “Moje skromno kratko mnenje, kot dolgoletni cestni kolesar:
    - Fuzbal je najbolj idiotski šport na svetu.
    [brezzamere]“

    Menim in sodim, zgolj na podlagi tvojega popolnoma neumesnega komentarja, da nisi kredibilen za kakršna koli mnenja in sodbe.

  15. cyc Says:
    september 5th, 2007 at 15:53

    No ja … nogomet mene nikoli ni zanimal, pravzapravi imam o njem tako menje, da ga recimo osebi kot je Robi, nikoli ne bi pripisal. :)
    Morda gre za predsodek iz otroštva, ko so se – vsaj v moji okolici – za nogomet in hokej zanimali samo tisti, ki so imeli že z osnovno šolo težave … :)

    No, ampak Nušin komentar, da šport ni več šport – to še kako drži. Odkar je v vsej stvari *veliko* denarja, je jasno samo nekaj: če obstaja substanca, ki lahko “športniku” pomaga, pa ni prepovedana (ali še bolje: še ne obstaja test, ki bi jo odkril), jo športnik čisto zanesljivo tudi bo uporabil.
    Rastni hormon je zadnje čase “in”, iz preprostega razloga, ker v primeru primernega tempiranja cikla, nihče ne more dokazati, da stvar ni bila tvoja lastna produkcija. :) Verjetno jih zelo veliko to jemlje …

Leave a Reply