Tokrat sem besedilo oblikovala brez problemov. Sama sem določila obliko posameznih slogov (privzetih ne maram), uredila samodejno oštevilčevanje, tako da sem samo kliknila Naslov 1 in pojavila se je prava(!) zaporedna številka (zakaj bi drugače človek uporabljal sloge, če ne zato, da mu olajšajo delo?), najpomembneje pa je to, da ni šlo prav nič narobe. To se je v osmih letih seminarskih nalog sicer zgodilo tretjič.

Sem se pa zdaj znašla pred povsem novim izzivom. Na dveh od osmih strani, ki vključujejo Naslov 1, sta se skrili številki strani. Pogrešani sta številki 28 in 42. Bolj ko razmišljam, kaj sem tam naredila drugače, manj se spomnim. Nekaj sem že morala narediti… Ampak kaj? Kaj?

Popravljeno! (V tem trenutku sem mislila napisano izbrisati, pa sem se spomnila, da me je za rešitev enake težave pred kakšnim letom prosila prijateljica, tako da nisem edina in bo rešitev mogoče pomagala še komu.)

Kaj je bilo narobe? Da bi se spomnili, kaj smo pred kakšnim mesecem naredili na nekem mestu, je zelo fino uporabiti tisto ikono s pijem (recimo). Med primerjavo naslovov 1 sem kmalu ugotovila, da so pred tistima, kjer se številki nista prikazali, drugačni znaki kot pred ostalimi. (Seveda mi ni bilo nič jasno.) Potem je fino pogledati še malo levo in desno, pa še malo više in niže. V mojem primeru se je kmalu izkazalo, da obstaja še ena povezava med stranmi - tisto, kar vstaviš za besedilom in tik pred novim naslovom 1. Nekako mi je uspelo vstaviti prelom odseka namesto preloma strani. Prelom enostavno zamenjaš, še enkrat označiš naslov 1, sprejmeš spremembe (če uporabljaš sledenje spremembam) in številka strani se čudežno pojavi. Zdaj upam samo še to, da se bosta številki pojavili tudi na papirju. Prelom odseka, eh…

Ta prispevek je bil objavljen 04. 10. 2007 ob 08:50 in je bil uvrščen v O vsem po malem.
To razpravo lahko spremljate tudi s pomočjo RSS 2.0 vira.
Prav tako lahko pustite komentar ali trackback z vaše strani.