“Tujke” me včasih prav lepo zabavajo ;)
observacija
iritirati
satisfakcija
atakirati
rapidno
polucija
evidentno
karakter (kot znak)
komparacija
…
So to sploh tujke oz. prevzete besede, izposojenke? Osebno se mi zdijo bolj podobne popačenkam, saj imamo za večino teh besed lepe slovenske ustreznice. Če karikiram: Stavek “v kevder je šel po špahtl, ajmer in flašo” zveni prav tako učeno kot poved “observacija dela policistov ga je tako ziritirala, da je rapidno odšel na policijsko postajo, kjer je atakiral njihovega vodjo”.
Najboljše so tiste besede, ki sploh niso prave tujke, ampak po slovensko izgovorjene angleške besede, ki jih ne uporablja večina ljudi, temveč zgolj kakšen posameznik. Te besede velikokrat dobijo slovenske predpone, po možnosti pa jih avtorji preoblikujejo do nerazpoznavnosti.
Drugo poglavje so besede in besedne zveze, pogosto strokovne, ki imajo slovenske ustreznice, vendar se avtorju zdijo boljše v izvirniku, ki ga nemalokrat prilagodi slovenščini. Primer bi lahko bili teksti nekega avtorja o določeni svetovni velesili v nekem tedniku, ki izhaja ob petkih… Takšne rabe ne razumem. Raba je sprejemljiva, če se to zgodi enkrat, ali če se tvorec besedila v nekem trenutku ne more spomniti slovenskega izraza, vendar menim, da za takšne besede ni prostora v resnih besedili oz. medijih in podobno. Izjemo lahko predstavljajo strokovna besedila.
Spet tretje pa je pretirana uporaba tujk. To, da ne prepoznam nekaterih tujk, se mi ni zdi sramotno, zato z veseljem pogledam v slovar. V kolikor si osebe, ki uporabljajo tujke, prizadevajo zveneti učeno in predvsem pametnejše od sogovornika ali občinstva, jim to pri meni ne uspeva najbolje. Ko se seznanim z določeno besedo, nemalokrat ugotovim, da je tudi govorec ne pozna.
Mislim, da tujke in popačenke v javnem mnenju ne bi smele biti zapisane kot nekaj dobrega ali celo zaželenega, njihove rabe pa ne bi smeli spodbujati ne mnenjski vodje in ne mediji, ki oblikujejo javno mnenje. In to kljub temu, da me včasih raba takšnih besed prav lepo nasmeji. 
Januar 3rd, 2008 at 18:21
Običajno ne pišem svojih mnenj, a če je že naslov klincanje, se bom pa še jaz malo klincal. Pozdravljam nepotrebnost rabe tujk, z napačno rabo zaimka midva, ki ga imata napisanega zgoraj (O nama,namesto O naju), se pa nikakor ne morem strinjati. Tudi če je lokalna posebnost.
Januar 3rd, 2008 at 18:39
Prilepljeno iz priročnika Amebisov besedni zaklad:
jaz
osebni zaimek
dvojina
imenovalnik midva
rodilnik naju
dajalnik nama
tožilnik naju
mestnik naju / nama
orodnik nama
Januar 4th, 2008 at 12:58
Tvoj post je mal zatezen no, k se mi zdi da tko mal fejkas zato da bi bla bl fensi! Jest bi ga kr skenslu!
Januar 5th, 2008 at 12:39
Če imaš doktorat, bognedaj, da bi govoril slovensko. Tvoja knjiga (ki jih seveda mjoraš imeti čimveč, četudi so vse obračanje ene in iste teme) mora biti sestavljena iz čim večjega odstotka tujk, ki jih seveda sam spacaš skupaj - to odseva tvoj intelekt in domiselnost. Mislim, da se na fdvju skoraj vsi trdno držijo tega recepta; verjamem pa, da ne samo tam, temveč povsod, vedno bolj. Se strinjam s prispevkom. Kar je nepotrebno, je nepotrebno. Potem naj avtorji pač pišejo v angleščini, če slovenščine ne obvladajo, ali je ne želijo obvladati. Ali bolje - naj pišejo v latinščini, tako bodo zveneli najbolj učeno. Samo prosim prihranite nam s spakedranščino, ki po vsej verjetnosti ni razumljiva niti vam. Besede takšne knjige moraš najprej prevesti v originalno angleško besedo, nato v slovensko in nato ugotoviti pomen celotnega stavka. In na koncu ugotoviš, da je stavek povsem banalen; torej ga je avtor, v upanju na strokovnejši zven, pač zavil v izmišljene besede, da ne bi zvenel tako preprosto. Ljudje, nekatere stvari so, na srečo, preproste!
Kot je rekel Menart: ”Vsem razlagaš, da ti nič ni mar, ne za slavo niti za denar. Če je res, ne muči nas, zaboga! In ne tiskaj pesmi brez razloga.”
Januar 5th, 2008 at 23:04
Hihi, tvoje skripte s FDV-ja. Neprecenljivo.