Kot sem že omenil, sem zadnje mesece opravljal izpit za voznika motornih vozil kategorije A. Pot pa je bila… hja… zanimiva.

Izpit za avto sem naredil skoraj deset let nazaj v Celju. Ker sem sedaj v Ljubljani, se mi je zdelo logično, da izberem eno od avtošol tukaj. Ker nisem poznal nikogar, ki bi tukaj v avtošoli vozil motor, sem priporočilo za avtošolo poiskal na internetu. Kot se je izkazalo kasneje, sem naredil VELIKO napako.

Avtošola, ki sem jo izbral, se mi je na začetku zdela vredu – zaposleni so bili prijazni, so pa komplicirali zaradi tečaja CPP. Tako sem, namesto da bi začel voziti že julija, moral čakati na naslednji tečaj CPP in sem začel voziti šele konec avgusta. Brezveze. Tudi zato, ker sem šel na tečaj samo dvakrat (prej sem bil na morju), pa še takrat so samo kazali nek video in reševali pole. Totalna izguba časa… Za njihov interni izpit sem si tako ali tako prebral knjigo (in ga brez problema opravil). Da ne pozabim – omenjena avtošola ponuja paket ur + tečaj + predizpitno vožnjo za neko fiksno vsoto. Žal sem jim slepo verjel in nisem spraševal za podrobnosti. Moja napaka številka 2!

Ko sem začel voziti, so se težave začele, nezadovoljstvo pa naraščalo z vsako odvoženo uro. Ura ni nikoli trajala 45 minut, brezžična povezava polovico časa ni delovala (izpraznjene baterije…), inštruktor je na ure zamujal in se ni niti opravičil, ko je bilo lepo vreme je imel dopust, ko je deževalo bi on vozil… Posledica je bila, da ko sem porabil zalogo vnaprej plačanih ur, nisem bil niti približno pripravljen na izpit, zato sem dokupil nekaj novih ur in spet čakal, da bo inštruktor imel čas. Ko se je konec septembra/začetek oktobra začelo tisto deževje, sem bil že povsem obupan, saj se mi je zdelo, da ne bom nikoli odvozil tega izpita. In ker po dežju vedno posije sonce, sem dočakal tudi tega, ampak pozor – takrat je imel pa inštruktor dopust! To je sodu izbilo dno, vzel sem evidenčni karton in šel drugam. Imel sem še dve vnaprej plačani uri + bon za predizpitno vožnjo (mislim, da jim v Ljubljani rečejo društven izpit ali nekaj takega), aroganca avtošole se je pokazala tudi takrat – denar za dve vplačani uri so mi vrnili, denarja za predizpitno vožnjo pa niso hoteli – ker sem vplačal komplet…

O tem, kakšno zavajanje je tisti komplet, pa bolje, da ne izve kakšna inšpekcija… Ko sem ga vplačal, sem imel vplačanih 9 ur, tečaj CPP, izpit CPP in predizpitno vožnjo. Ko sem naknadno preverjal, sem videl, da je 9 ur absolutno premalo za opravljene vse vaje. Res je, da je obveznih vaj ravno 9, ampak ena od teh je recimo relacijska vožnja, ki bi morala trajati vsaj 2 uri, nekatere vaje so razdeljene na dva dela ali pa zahtevajo dve ponovitvi, ipd… Tako da ni šans, da gre kdo na izpit s takšnim številom ur, če ni že izkušen motorist, pa še tisti bi imeli nekaj težav na poligonu! Najbrž ni odveč povedati, da se komplet oglašuje s geslom “z XXX € do izpita”. Nak, ne bo šlo.

V glavnem – izjemno slaba izkušnja, te avtošole ne priporočam nikomur. Pred pisanjem prispevka sem imel namen objaviti tudi ime avtošole, vendar pa sem ugotovil, da sem delno kriv tudi sam, saj se nisem dovolj ‘bunil’ in dovolj jasno in glasno povedal, s čim se ne strinjam, zato se bom držal reka, da se greh pove, grešnika pa ne. Če pa koga zanima, za katero avtošolo je šlo, pa mu bom to sporočil na njegov email naslov.

Zaradi vsega povedanega sem presedlal v Celje in na priporočilo izbral avtošolo Izletnik Celje in inštruktorja Rudija Rutarja. No, to je bila pa povsem druga pesmica. Če se v Ljubljani nisem mogel zmeniti prav nič (med vikendi inštruktor sploh ni delal, pozno popoldne tudi ne), se je tu dalo prav vse – vozil sem čez vikende, zjutraj, zvečer, kadar se je dalo. Poligon sem zvozil brez težav po eni uri, pa čeprav je imel Rudi kar nekaj dela z odpravljam narobe priučene tehnike vožnje iz Ljubljane. Tudi ure vožnje so bile dejansko dolge 45 minut (oziroma vedno čez), na poligonu sem enkrat dobil motor za uro in pol celo brezplačno in sem lahko vadil sam, vožnje z inštruktorjem so bile zabavne in sem nanje rad hodil, ne pa z muko, kot je bilo to v Ljubljani. Logična posledica je bila, da sem v kratkem času in precej hitro napredoval, izpit pa opravil ‘v prvo’.

Naj omenim tudi denar. Ura v Ljubljani stane 35€ (ja, drag šport je to), pa še te mi je kradel. V Celju stane ura 25€, pa še podaljšal jih je! Ne morem povedati kako žal mi je, da nisem takoj začel voziti v Celju…

Ta prispevek je bil objavljen 16. 11. 2007 ob 09:21 in je bil uvrščen v Osebno.
To razpravo lahko spremljate tudi s pomočjo RSS 2.0 vira.
Prav tako lahko pustite komentar ali trackback z vaše strani.