K blogom, ki jih gosti RTV Slovenija, me je popeljal prispevek Igroja Berganta (ki je, mimogrede, odličen). Na dnu strani sem opazila statistiko in jo na hitro preletela. Kljub temu, da mi številke niso bile nikoli všeč in se z njimi še vedno ne razumem preveč dobro, pa me je v oči zbodel podatek o 400 “blog avtorjih” in kar 2470 blogih. Hmm.
Nato sem še malo raziskovala in si ogledala okvir O avtorju v zgornjem desnem robu strani. Ime, priimek, rojstni kraj, starost in povezava do “ostalih blogov avtorja”. O, Bergant piše kar več blogov! Gotovo so tematski… No, povezava me je seveda pripeljala do seznama prispevkov, ki jih je avtor objavil na svojem (enem) blogu.
Večkrat sem že slišala, da je nekdo “danes napisal nov blog”, čeprav je šlo v resnici za prispevek oz. objavo. Vedno me je zanimalo, kako je prišlo do takšne uporabe besede. Če takšno poimenovanje uporabljajo na spleteni strani institucije, ki verjetno uživa precejšnje zaupanje, potem odgovor ni več skrivnost. Mislim, da bi morale spletne strani, portali itn. tistih institucij, ki jim ljudje zaupajo oz. imajo v družbi veliko vlogo, še zlasti paziti na rabo jezika, saj jim ljudje zaupamo in se od njih na nek način tudi učimo. (Sicer pa to ne velja samo za rabo jezika. Dnevnik bo pri meni še nekaj časa imel črno piko zaradi tistih napačnih podatkov.)
Posted in O blogu in blogih | No Comments »
To je zgodba o razvojnih stopnjah v življenju nekega bloga in njegovega avtorja.
Kdaj blog postane dolgočasen tudi avtorju samemu? (Da blog postane dolgočasen celo avtorju, priznajmo, mora biti nekaj hudo narobe). Torej. Avtor ne skriva svoje identitete in se predstavlja s svojim pravim imenom in priimkom. Sčasoma vidi, da prispevke komentirajo prijatelji iz t.i. resničnega življenja. To se mu najprej zdi nekoliko “čudno”, dokler ne pride do še bolj “čudne” točke, in sicer tiste, ko prijateljem nekaj razlaga, ti pa mu odgovorijo z “ja, vem, sem bral na blogu”. Na tej stopnji pride do zavesti o enosti realnega in virtualnega, kar je bilo do tega trenutka pomaknjeno nekam v nezavedno. To je tudi trenutek, ko avtor začne razmišljati o tem, da lahko z napisanim prizadene “resnično” osebo.
Avtor na drugi stopnji spozna, da blog berejo tudi starši in sorodniki ter njihovi prijatelji. Sodelavci. Bodoči sodelavci. Blog postaja vedno manj podoben spletnim komunikacijskim sredstvom (z izjemo sredstev takojšnjega sporočanja), ki so svoj vrhunec dosegla pred njim. Blog ni več zgolj domena “življenja na spletu”, temveč postane del “normalnega” življenja.
Potem lahko avtor pride do tretje stopnje, ko se znajde na pragu podpisa izjave, s katero dovoljuje “preverjanje svojega ozadja” pred morebitno zaposlitvijo. Teoretično. Nato se pojavi še strah pred morebitnim prizadejanjem duševnih bolečin. Od tu do samocenzure pa ni več daleč. Verjetno si le malokdo želi, da bi bodoči sošolci, sodelavci o nekom imeli izoblikovano mnenje zgolj na podlagi nekaj prispevkov, ki bi jih napisali v afektu. In to je samo eden izmed možnih primerov.
In tako so zapisi vsak dan manj iskreni, manj “sočni”, dokler ne pride spet do neke četrte točke, kjer se sprašuje, ali bi nekaj sploh objavil, pa čeprav gre zgolj za suhoparna dejstva. (Prav, tudi dejstva so lahko zanimiva.) Nek blog tako izgubi svojo najpomembnejšo funkcijo (poudarek na “nek”, saj imajo blogi povsem različne funkcije), to je funkcijo “razmišljanja skozi pisanje”. Ker nikoli ni bil ne tematski in ne izpovedni, mu zato ostane bolj malo.
Bistvo zgodbe ni v tem, da se nek avtor bloga boji še lastne sence, temveč v tem: Ko se blog zazdi dolgočasen (tudi) avtorju samemu, se mu (blogu, namreč) precej slabo piše…
Posted in O blogu in blogih | 11 Comments »
Ne, v tem prispevku ne gre za to, kateri je boljši, kateri ima več, kateri je hitrejši in ostale bolj ali manj pomembne stvari. Prav tako ne gre za provokacijo. Gre za povsem nedolžen pogovor, iz katerega se da razbrati, da v najinem gospodinjstvu blogi ne živijo samo v “tistem čudnem virtualnem svetu, kjer je vsak nekaj drugega, kot je v resnici ( in tako naprej)”, ampak so del povsem običajnega življenja in sveta. Ima pa tudi nauk…
N: Robi, Centrifuge ni obnovil. Ziher je kaka napaka. Prever to.
R: Ne bit nestrpna. Sej veš, da je prispevek lahko objavljen tik za tem, ko je blog obiskal robot, potem pa traja še eno uro…
N: Ampak, če je bla že pred več urami na Blogoroli.
R: Dej sem (računalnik, op. a.). Sam ne more bit napaka. Res ne. Ne bi smela bit. …
Iščemo in najdemo.
R: Sem ti rekel, da je vse ok.
N: Ni! Poglej zdej na seznam. Tam je ni.
R: Mora bit!
N: Rdeča je bla, poglej bol nazaj.
R: Rdeča… torej kakšna tretja stran. Hmm. Ampak rdeča… to ni 4 ure, to je veliko starejše… Dej ti men pokaž, kje si to na Blogoroli vidla.
N: Lej, vidiš da je!
R: Hmmm.
Odpreva vizitko na Blogoroli, odpreva informacije na SloBlogih. Zadnja prispevka sta povsod enaka. Z izjemo starosti, seveda. Nekje piše, da je star en dan, drugje nekaj ur. Ostalih podrobnosti, kot je npr. datum, se ne dotakneva.
N, R: Hmmmm. Hmmmmmmmmmm.
Končno odpreva še ta nesrečni blog.
R: (očitujoče) Nuša, kter datum je tole?!
N: (povsem nedolžno) Ajaaa, danes smo pa sedmega, a ne?
Nauk: včasih je treba biti pozoren na podrobnosti. Nič drugega, prisežem. 
Posted in Fore, O blogu in blogih | 5 Comments »
Razlog za tokratno sodelovanje v “blogerski verigi”, ki se ji sicer najraje izognem v velikem loku, je v tem, da se ključnim besedam velikokrat nasmejem, včasih pa se tudi zamislim nad iskalnimi sposobnostmi in razmišljanji uporabnikov interneta (sem spadajo nemogoči skloni, besedne zveze in vpisovanja direktnih naslovov v iskalnike - npr. www.eu50.eu).
Nekaj je prav poetičnih:
- ki pomeni zame dan
- nikoli val se ne obrne
Nekaj opisnih:
- problemi v tajništvu
- igrica kjer imaš svojo hišo
Najde se kakšna zanimiva napaka pri tipkanju:
- dekleta na klinc (predvidevam, da je en n preveč, iskalni niz pa se je ponovil večkrat)
Pa praktičen iskalni niz:
In zmagoviti niz, ki se je ponovil kar šestkrat in je precej zgovoren:
Posted in O blogu in blogih | 4 Comments »
…eno “feministično vegetarijansko (bodočo) kulturologinjo” Jasno - http://jasna.klinc.info/.
Posted in O blogu in blogih, O vsem po malem | 7 Comments »
