Da pri odhajanju na svoje človek naleti na dosti problemov, tako ali tako vsi vemo (o tem sem jamral že kakšen teden dni nazaj), ampak današnji pa presega vse razumne meje.
Danes sem šel podrobno brati smernice, ki jih moramo upoštevati pri izdelavi sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev (PUP) za območje, v katerega sodi tudi najina parcela. Ne bom omenjal vseh neumnosti (med drugim je med soglasodajalci Ministrstvo za obrambo), ki sem jih prebral, izpostavil bom samo Ministrstvo za okolje in prostor in njihove smernice.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Sektor za porečje reke Save, Oddelek območja Savinje meni, da na jugozahodnem delu najine parcele poteka nestalni tok, zato morajo biti vsi posegi na najini parceli v skladu s 14. členom Zakona o vodah (ZV-1) od zgornjega roba brežine odmaknjeni 5m, razen v primerih, ki jih določa 37. člen ZV-1.
Kje so omenjeni gospodje (in gospe) našli nestalni tok, je jasno samo njim. Res je, da je bil na tem mestu nekoč ribnik, res pa je tudi, da tega ribnika ni že več kot 30 let, da je teren že precej spremenjen in da med drugim po dnu terena od pred kratkim (po, kakopak, najini zemlji) poteka kanalizacijski vod. Kako so dobili soglasje, mi trenutno ni preveč jasno.
Problem je v tem, da imava midva idejo, da bi garažo postavila bolj ob robu brežine (vsekakor manj kot 5m od roba), pa je očitno ne bova mogla, ker se nekomu ne da preveriti dejanskega stanja, imam pa občutek, da bi lahko bilo dokazovanje ‘malo’ komplicirano…
Zato sem si podrobneje ogledal 37. člen ZV-1, ki določa izjeme. Več kot očitno je, da ne bova gradila garaže, ampak čolnarno. 
Posted in Gremo na svoje! | 8 Comments »
Bralci tega bloga (vsaj tisti redni) ste verjetno opazili, da je preteklo že kar nekaj vode, od kar je bil objavljen zadnji prispevek na temo odhajanja na svoje. Res je, že kar pol leta bo tega, pa še takrat sva pisala o Sejmu dom, konkretno o papirologiji pa se je pisalo že pred skoraj letom dni, ko se je ‘agonija’ pričela.
Če povzamem trenutno stanje na področju sprememb in dopolnitev PUPa za območje, v katerega sodi tudi najina parcela, je dejansko točno takšno, kot je bilo lani. Sva se pa znebila zajetnega kupčka evrov za razne geodetske posnetke in geološka poročila. Pri tem sva se trudila, da sva vse priskrbela pravočasno (in to je bilo VEDNO pred rokom), saj sva res želela, da bi bile dopolnitve sprejete pred poletjem (ali vsaj jeseni), trenutno pa kaže, da bova lahko vesela, če bo zadeva šla skozi še letos.
Pri vsem skupaj me najbolj jezi to, da si je izvajalec sam postavil okvirni rok, ki je potekel konec junija 2008, pa ga sploh ne moti, da ga bo prekoračil vsaj za pol leta. Izgovorov je vedno dovolj, čeprav krši svojo pogodbo, saj je za praktično vsako nalogo potreboval dlje, kot si je sam določil. Trenutno ga še pogojno toleriram in se prepričujem, da ga ščiti njegova klavzula o ‘nepredvidenih težavah’ (čeprav ne vem, kakšne težave ima), sva pa od prejšnjega tedna na bojni nogi. Očitno mu ni nič kaj všeč, da tedensko preverjam, kaj se dogaja…
Kljub vsemu mi volje še ni zmanjkalo. Kar mi še manjka je samozavest in pogum, da bi udaril po mizi (sploh takrat, ko me ne jemljejo resno), se pa tudi tega pospešeno učim. Drugače enostavno ne gre.
Ko me bo torej naslednjič kdo vprašal, kako kaj parcela - še vedno je tam kjer je bila, lepo pokošena in očiščena (za kar gre največja zasluga v.d. tastu in tašči), žal pa še vedno nezazidljiva. Zaenkrat!
PS: Prispevek napisan pod vtisom pravkar opravljenega telefonskega pogovora s projektantom/izvajalcem. Nadaljevanje telenovele sledi naslednji teden.
Posted in Gremo na svoje! | No Comments »
Včeraj popoldne sva z Nušo obiskala Sejem Dom, ki se v teh dneh odvija na Gospodarskem Razstavišču v Ljubljani. Tja sva šla predvsem iz radovednosti, sam pa sem si po tihem želel, da bi naletel na kakšnega prodajalca oziroma razstavljalca, ki bi si vzel čas zame in bi mi pomagal pri kakšni pomembni odločitvi glede gradnje, ki se bo v prihodnjem letu (upam da) začela.
Sejem je ogromen. Obema se je zdel večji kot lani (ko sva ga tudi obiskala), čeprav se mi zdi, da sva ga lani bolj površno preletela, letos sva se pa malo bolj resno sprehodila po dvoranah, in se nama je zato zdelo, da je sejem večji. Ponudba je pestra, prostorov ogromno, lahko dobiš tu in tam kakšno idejo, glede popustov ne vem (nisva spraševala, ker še ni aktualno), se mi pa zdi, da je v prvi vrsti namenjen tistim, ki iščejo oziroma raziskujejo točno odločeno stvar. Mene osebno so najbolj zanimali zidaki, našel pa sem samo tri stojnice, na katerih so kraljevali porotherm, goro term in pa croterm (podobnost je zgolj naključna ). No, pa Ytong je bil spet predstavljen, ampak to me (ne vprašajte zakaj, nimam pametnega argumenta) ne zanima. Seveda vsak hvali svoje, vsak ima svoje prednosti in slabosti, in prav strah me je trenutka, ko se bo potrebno odločiti. Prav tako še nisem sam pri sebi razčistil, ali bi bila plošča nad pritličjem masivna ali ‘montažna’ (po domače ‘monta’, preklade + opečni elementi + 6cm beton), še bolj sem zgubljen pri odločitvi, ali bi delala betonsko drugo ploščo (nad mansardo) ali ne. To bo še zanimivo.
[Ko sem iskal dodatne informacije na internetu, me je skoraj pobralo od smeha. Goriškim opekarnam pa verjetno ni tako smešno. Mimogrede - ni gorotHerm, ampak je goro term.]
Naslednje, kar me precej bega, je način ogrevanja. Kaj je danes najbolj ekonomično in ne predrago za vgradnjo? Precej se govori o toplotnih črpalkah, ker imava dovolj veliko parcelo se nagibam h kombinaciji zemlja/voda. In v čem je problem? V tem, da je to nizko temperaturni sistem in da se v tej kombinaciji skoraj vedno dela izključno talno gretje, s katerim pa ne pri nas ne pri Nuši doma nimamo izkušenj. Poleg tega se nekaj govori, da so v primeru ogrevanja s talnim gretjem težave s krčnimi žilami pri ljudeh, pa smo tam… Kaj pa zdaj? Na olje nihče več ne ogreva, plin je prav tako odvisen od razmer na trgu, na drva tudi ne bi kuril, na pelete tudi ne (ni prostora, ker ne bova gradila kleti),… Kaj še ostane?
Bi pa še malo pograjal ‘prodajalce’ oziroma ’svetovalce’ na sejmu. Ne morem se namreč znebiti občutka, da me/naju ne jemljejo resno. Žal se nama to dogaja vedno in povsod, kjer urejava stvari, povezane s parcelo, dovoljenji, … Že res, da sva mlada, kar pa ne pomeni, da nisva resna. Tako sva včeraj nemalokrat naletela na mlačen odnos ljudi, ki se jim vidno ni dalo ukvarjati z nama, odgovori pa so bili prej po sili kot ne. Eden mi je ob vprašanju o približni ceni sistema za najino hišo celo direktno rekel, da je škoda njegovega in mojega časa in da naj pridem s tlorisom, pa mi bo pomagal. Hvala lepa, ‘gospod’, za tak odnos. Pomagal mi bo skoraj zagotovo kdo drug.
Torej - na sejem se splača pokukati, ampak samo, če kaj iščete (pa čeprav samo idejo ali pa sanje) ali pa če bi radi videli, kaj obstaja (midva sva si nabrala en kup prospektov). Drugače je škoda tistih 6€ na osebo.
Posted in Gremo na svoje! | 9 Comments »
Stvari so se začele premikati. V Uradnem listu je bil objavljen sklep o pripravi sprememb in dopolnitev PUP-a, pogodba z izvajalcem je podpisana, izročila sva mu geodetski posnetek, zdaj pa čakava geologa, ki bo pripravil geološko poročilo. (V Celju je menda nekaj snega…)
Nekoliko naju je presenetila prošnja izvajalca, naj mu prineseva idejni načrt. Sama sem si predstavljala, da je sprememba PUP-a pogoj za izdajo lokacijske informacije za gradnjo, ki določa, kaj se sme na določenem območju graditi. Izvajalec pa se bo očitno prilagajal najinim željam, torej lahko sama predlagava, kaj in kje točno želiva graditi.
Idealno? Niti ne. Prepričana sva bila, da bova glede na dane pogoje izbrala enega izmed številnih tipskih načrtov, saj so najine želje bolj skromne in bi se lahko navadila na marsikaj. Zdaj pa imava kar naenkrat odprtih preveč možnosti in bolj malo idej, zato intenzivno zaslišujeva ljudi okoli sebe.
Poleg tega si je Robi podrobno ogledal neko dokumentacijo za PGD in… v njem se je ponovno prebudil gradbenik, ki ni nikoli zares zaspal (in je nekoč želel, med drugim, tudi projektirati). Na srečo se strinjava o tem, da hiše ne bova zasnovala ali na parcelo postavila sama, saj so za to arhitekti, ki o teh stvareh le nekaj vedo. O ostalem se še pogovarjava in niti tipski načrti še niso izključeni. (Zakaj je večina načrtov še vedno v 2D? Moj nedolžen predlog, da bi Robi tiste zanimive prerisal v 3D, da bi si jih laže predstavljala, je naletel na zaskrbljujoč pogled z njegove strani. :|)
PS: Zapisi v tej kategoriji so namenjeni temu, da bova lahko čez čas prebirala, kako sva nekoč razmišljala in kako hitro oz. počasi se je vse skupaj odvijalo. Morda pa komu pridejo prav in dobi kakšno idejo oz. se čemu izogne ali pa reši kakšen problem.
Posted in Gremo na svoje! | 4 Comments »
Kot pri vsaki stvari so tudi pri najinem zemljišču plusi in minusi. Tokrat se bom posvetila minusom, ki nekaterim predstavljajo velik problem, marsikdo pa zaradi njih sploh ne bi razmišljal o nakupu zemljišča na tej lokaciji. Posvetila pa se jim bom zato, ker sem že večkrat slišala, da bi bilo dobro razmisliti o situaciji, preden tam kupiva zemljišče.
Kakšna dva kilometra proti vzhodu se nahaja odlagališče odpadkov. Vidiva ga ne, še manj pa vohava, zato se mi tudi samo dejstvo o odlagališču ne zdi sporno. Res je, da bo raslo, vendar močno dvomim, da bi se z njega kdaj širil smrad, ki bi prišel prav do naju. Konec koncev naj bi imeli enega tehnološko najsodobnejših odlagališč. 
Večji problem bi lahko predstavljala Cinkarna Celje, ki že od nekdaj velja za največjega onesnaževalca v Celju, čeprav je to bil nekdanji EMO, konkurirala pa ji je še vsaj nekdanja Železarna Štore. Nahaja se približno dva kilometra proti zahodu. Vse to so (bila) velika podjetja, ki dejansko vplivajo na celotno mesto in ne samo na okoliške kraje. Za naju precej ugodni zračni tokovi pomikajo vonj, ki se sprosti ob izpustih snovi, stran od zemljišča. Do tja pride le po res neugodnem spletu okoliščin in ob kakšnem dnevu in uri, ko vonj obdaja celotno mesto.
Na Cinkarno bova imela takšen pogled.
Drugo je onesnaženost zemlje. V neki številki UL sem zasledila, da zemljišča v bližini najinega zaradi onesnaženosti niso več primerna za obdelovanje. S tem so utemeljili spremembo namembnosti nekaj zemljišč. Zanimivo pa je, da se nedaleč stran nahajajo ogromna polja, menda v lasti Kmetijske zadruge Celje (podatek ni preverjen). Gre predvsem za pridelavo ogromnih količin koruze. V občinskih dokumentih je področje opredeljeno kot I. območje kmetijskih zemljišč.
Z bolj vsakdanjega vidika pa takole: Kljub Cinkarni in vsem ostalim onesnaževalcem se nekaj najinih bodočih sosedov ukvarja s kmetijstvom, prav vsi pa imajo vrtove. Kar nekaj sorodnikov je živelo na tem območju v času najhujšega onesnaževanja, ko o kakšnih evropskih direktivah še ni bilo govora, zato lahko s prve roke ovržem zanimive govorice o plasteh čudnega praha v hišah zaradi Cinkarne. (Verjetno gre za nekaj podobnega kot v najini garsonjeri tik ob Dolenjski cesti, če pustim okno odprto nekaj ur.) Prav tako (še) ne poznam primera, ko bi nekdo dobil neko bolezen prav zaradi te nesrečne Cinkarne.
In še zadnji potencialni minus. Nekaj sto metrov proti zahodu bo čez nekaj let zgrajen (vkopan) dovoz do avtoceste. Prepričana sem, da bo hrup precej manjši od tistega, ki sem se mu privadila v Ljubljani (odprto okno ob dvopasovnici, na drugi strani pa železniška proga). Poleg tega pa bo tale cesta en ogromen plus - nič vožnje v prvi in drugi prestavi skozi mesto, da bi zjutraj prišla do avtoceste.
Kakor koli že… Vrta zaenkrat ne nameravam imeti iz povsem osebnih razlogov, tako da ni skrbi. Sadje in zelenjavo že zelo dolgo kupujem v trgovinah in o poreklu raje ne razmišljam… Sicer pa bi me prav ta hrana in vdihovanje izpušnih plinov z okna Dolenjske ceste morala skrbeti bolj kot smetišče in Cinkarna. Zemljišče pa mi je še vedno zelo všeč (čeprav ni v Braslovčah) in si na njem prav z lahkoto predstavljam takšno malo luštno hiško. To pa tudi nekaj šteje, a ne?
PS: Zapis je nastal že nekaj mesecev prej, vendar je zdaj ravno pravi čas za objavo. Mislim, da sem se šele po ogledu prispevka iz prejšnje povezave začela zares zavedati, kako lahko je prirediti slike, posnetke in podatke, ter jih prilagoditi točno določenemu pogledu. Sicer pa - v kolikor je vsa stvar res tako nemogoča, se bo počasi začelo vse urejati… In mimogrede, najinih bodočih sosedov med protestniki ni bilo opaziti. So le tisti, ki živijo precej bliže Cinkarni in tisti, ki živijo precej dlje…
DODATEK (ob 9:17): Zanimivo branje: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/287314/
Posted in Gremo na svoje! | 2 Comments »
