Kakšen mesec nazaj je na mailing listo, katere član sem, priletelo pismo s prošnjo, da naj prosim kdo predlaga kakšnega zobozdravnika s koncesijo nekje v bližnji okolici. Da jih ni, saj so vsi zasedeni in ne sprejemajo več pacientov. Sicer avtorja potem nisem pobaral, kakšen je bil kaj odziv, a dvomim, da se je predlogov trlo.
Par dni nazaj se podobno pojavi na Facebooku. Druga oseba, isto vprašanje, odgovori pa v skladu s pričakovanji – prostih zobozdravnikov s koncesijo ni, kdor ga ima, pa njegovo ime skrbno čuva. Ponavadi do njih pridejo po direktni liniji iz otroštva. Zanimivo je, da razni seznami ZZZS o prostih kapacitetah sploh ne držijo – nekateri jih imajo po 100% preveč, pa jih še vedno sprejemajo (a nikoli ne prideš na vrsto), drugi jih imajo manj kot predvideva kvota, pa vseeno ne prideš zraven.
Sam sem pred leti ostal brez, postavljen pred dejstvo, da je koncesija veljala samo dokler sem bil še študent. Takrat sem se prepustil rokam študentov stomatologije na stomatološki kliniki – punca (študentka), h kateri sem hodil, je delala dobro, in nikoli nisem obžaloval, da sem hodil tja. Kasneje sem se prestavil k prijateljici, ki je doštudirala in dobila službo v zdravstvenem domu. Kakopak je zraven sodila tudi koncesija in tisto leto, ko je tam delala, je bilo zame, kar se zob tiče, sanjsko. A pritiski, nevzdržne razmere in idiotske zahteve zavarovalnic so botrovale k temu, da je šla na svoje. Jaz pa z (in za) njo, saj v prej omenjenem zdravstvenem domu kar naenkrat nisem več prišel na vrsto…
Danes svoje plombe plačujem. Še najtežji pri vsem skupaj je miselni prehod, saj sem živel s tem, da so zobozdravstvene storitve brezplačne. No, saj bi morale biti, nenazadnje zanje tudi plačujem. Resda malo, ampak tarife nisem jaz postavljal. Pa so res? Tudi če ima zobozdravnik koncesijo, vsako malenkost iz malo boljšega materiala plačaš. Da ne govorim o tem, da ima (tako zavarovalnice) pacient pravico do 25 minut obravnave in ene manjše plombe NA LETO! Resno vprašam – zakaj potem zobozdravstvenih uslug ne izvzamejo iz zavarovanja? Saj ni nič od njih! In ne vem, kakšna storitev je to, da prideš z bolečim zobom in ti bolečino zgolj odpravijo, za popravilo pa te naročijo čez pol leta. Kaj naj pa vmes?
Kakorkoli – jaz sem s svojo zobozdravnico zelo zadovoljen. Sicer storitve plačam, a jih opravlja zelo kvalitetno, se mi posveti, časovno prilagodi, na vrsto pridem v največ tednu ali dveh, če bi me kaj bolelo, vem, da bi mi zob popravila še isti dan.
Lahko bi pa še naprej iskal koga s koncesijo.
Posted in Mnenje | 5 Comments »
S spletnimi trgovinami letos res nimam sreče. Začelo se je že v izdihljajih lanskega leta, ko sem kupoval magnetni prtljažnik za smuči na EnaA, zadnje čudne izkušnje pa so z njihovo konkurenco, Mimovrste.
Pravzaprav nimam kaj dosti proti Mimovrste, imam le več, kako naj rečem, brezveznih izkušenj. Prva je že od lani (okoli prvomajskih praznikov), ko sem kupoval fotoaparat. Problem je bil v tem, da sem bil v času nakupa na Irskem, in da je bil fotoaparat v bistvu darilo, zato ga nisem smel naročiti domov. Prosil sem, če bi lahko dostavo odložili za par dni, da pridem nazaj in da bom lahko paket prevzel (prej sem ga naročil zato, ker ni bil na zalogi). Celo po telefonu sem jih klical in seveda so vse obljubili. Ni hudič, da je prišel prehitro. Ampak OK, zadevo smo rešili, morda sem od njih pričakoval nekaj, kar zaradi ustaljenih procesov pri njih ni izvedljivo. Nekoliko kasneje sem izvedel, da so se ravno takrat selili in recimo, da je do nesporazuma prišlo zaradi tega. Razumem in oprostim.
Druga izkušnja je bolj sveža, letošnja. Z Nušo sva kupovala nov fotoaparat. Kot je v navadi si vsake nove igračke želiš takoj, zato sva kljub nekoliko višji ceni izbrala Mimovrste, kjer je bil na zalogi. No, naj bi ga imeli… Pravzaprav sva prilagodila celo barvo izdelka in vsebino kompleta, da bi le prišel čim prej in da bi bilo vse iz kompleta na zalogi. In je bilo, do trenutka, ko sva potrdila naročilo. Potem pa kar naenkrat ni bilo več zaloge, ampak se je dobavni rok podaljšal na 10 dni. Sicer potem ni trajalo 10 dni, ampak halo!?!?! O tem sem že pisal na Šalabajzer.si, to, da sicer zelo lepa torbica, ki jo je njihov sistem sam predlagal za kupljeni model fotoaparata, ni bila dovolj velika, je pa že tehnična podrobnost. Kljub temu je potrebno dodati, da je reklamacija potekala brez problema in da sva denar za torbico dobila lepo nazaj.
Zadnji dogodek pa je povsem svež. Tokrat pri njih nisem zapravljal, zato pa so mi denar nakazali kar sami. 
Po dopustu sem opazil, da se je na mojem računu od nekod pojavilo 5,78 EUR. Ugotovil sem, da so mi ga nakazali iz Mimovrste, kot namen pa je navedeno “vračilo”. Hudič je v podrobnostih – ne vem, kaj so mi vrnili, saj mi niso bili nič dolžni. Po dopustu (bolj natančno, prejšnji petek) sem se odločil, da stvar malo raziščem.
Ja ja, bedak pošteni. Saj še sam ne vem, kaj mi je bilo tega treba… Seveda na Mimovrste nihče ni vedel, kaj se je zgodilo, kako in zakaj je do tega prišlo, od kod denar. Podajali so si slušalko, me preusmerjali, na koncu pa si je nekdo v računovodstvu zapisal mojo telefonsko številko in obljubil, da bo preveril in mi sporočil, kaj se je zgodilo.
Do danes me ni nihče klical (od klica je minil točno en teden).
Zato Mimovrste sporočam, da denarja nisem več pripravljen vrniti, pač pa ga bom z veseljem porabil. Za kakšno kepico, dve ali pet sladoleda bo že!
PS: Škoda, da ni bilo kakšne nule, dveh ali celo treh več. Potem bi vam bil še bolj hvaležen. Se pa v vsakem primeru še priporočam za kakšno nakazilo in obljubljam, da ne bom več klical. 
Posted in Mnenje, O vsem po malem | 19 Comments »
Ne tako dolgo nazaj sem ob pregledu svojega računa za mobilni telefon znova opazil postavko za opravljeno storitev, ki jo je vrli Mobitel zaračunal 0,24€! Postavka je bila opisana kot “Storitve informativne in zabavne narave”. Ker imam sam izrazito negativen odnos do vseh mobilnih storitev, ki v drobnem tisku ljudi prikrito ožmejo za par evrov na mesec, sem bil prepričan, da ni možno, da sem se kam prijavil. In sem klical. Na Mobitel. Z zelo prijaznim fantom na njihovi pomoči uporabnikom sva kmalu ugotovila, kdo mi pošilja ta sporočila in kdo služi. Pokojninsko zavarovanje, kdo bi si mislil! Fant me je iz storitve odjavil, sam sem se zahvalil in na vse skupaj malo pozabil. Nakar je pred par dnevi spet priletelo sporočilo, za katerega sem vedel, da bom spet plačal. Tokrat sem klical direktno k pošiljatelju (na Mobitelu sem dobil kontaktne podatke) in se odjavil tudi pri njemu. Še vedno mi ni jasno, kje so dobili mojo telefonsko in kdaj sem podpisal, da bom za sporočilo plačeval (ker nisem!), še bolj pa me jezi to, da ignorirajo prepoved, ki sem jo naslovil na Mobitel, in kljub temu pošiljajo. In spet bom/sem plačal 0,24€, a tokrat res zadnjič!
V bodoče bom pri teh stvareh precej bolj previden, me pa kar zmrazi, če začnem preračunavati, koliko denarja vsak mesec zaradi nepazljivosti uporabnikov ‘kasirajo’ takšni in podobni servisi…
Pravkar pa sem na Kliku opazil, da me je Pošta Slovenije prinesla okoli za 1,17€. V soboto sem namreč naročil začasno preusmeritev svoje pošte na drug naslov, plačal s kartico, danes pa na svojem računu najdem zaračunan prej omenjen znesek z obrazložitvijo: “NADOMESTILO ZA DVIG GOTOVINE”. Kakšna gotovina neki! Me ima, da bi se nekam pritožil, pa ne vem kam…
Druga stvar, ki je nikakor ne prenesem, so razne mailing liste, na katerih se od časa do časa znajdem. Ravno včeraj sem spet dobil mail, kjer me ‘skrajno inovativno in oh in sploh podjetje’ zaradi tega, ker so ‘super duper fajn’ vabi, naj na Naj podjetniški ideji glasujem zanje. Kako prosim? Sicer sem jim odgovoril, da jim želim zmago, da me pa vseeno zanima, kje so dobili moj mail in še bolj, kako se lahko iz te mailing liste izpišem. No, podjetje je morda res inovativno, ni pa najbolj vestno pri odgovarjanju na maile, ker do tega trenutka nisem dobil še nobenega odgovora.
Danes me res vsi jezijo… Nikjer nisem bil, pa sem že za euro in pol v minusu…
Posted in Mnenje | 4 Comments »
Trenja “v počastitev dneva žena” verjetno želijo ženskam vse najboljše, njihov učinek pa je prav nasproten. S tem, ko so ob dnevu žena v goste povabili same ženske, so namreč nehote (nehote zato, ker ne verjamem v teorije zarote) potrdili, da se lahko ženske v takšni oddaji pojavijo le ob svojem dnevu, sicer pa so v njej veliko bolj zaželeni moški. Poleg tega so v napovedniku omenili precej širok izbor tem, za katere se je že na daleč zdelo, da so prilagojene gostom, torej ženskam. Kaj lahko to pomeni v širšem družbenem kontekstu? Začnemo lahko pri potrjevanju stereotipov in se ustavimo… nekje zelo daleč. 
Oddaje nikoli ne gledam, zato o sami vsebini ne morem govoriti. Se je pa o vsem skupaj razpisal besso.
Posted in Mnenje | 6 Comments »
Zavzemanje stališč, postavljanje na eno stran in podobno mi nemalokrat predstavlja resne težave. Stvari rada pogledam iz več zornih kotov, poskušam se postaviti v vlogo vseh strani in tako skušam razumeti dejanja čim več vpletenih. Zdi se mi, da ima vsak svoj razlog za to, kar počne. Recimo, da poenostavimo kulturni in moralni relativizem ter ga preslikamo na posameznika – prepričanja in dejanja nekega posameznika je treba razumeti oz. interpretirati v okviru njegovega (kulturnega) okolja.
Ko se enkrat zapleteš v krog takšnega razmišljanja, je težko zavzeti neko stališče, nekoga obsojati zaradi njegovih dejanj ali pa se postaviti na eno stran. V očeh okolice lahko tako kmalu postaneš neodločen, brez stališč ali celo brez mnenja. In če gremo še dlje – ker nekoga ne obsojaš, se avtomatsko strinjaš z njim in odobravaš njegova dejanja, kar seveda ni res.
In tako pridemo do zakona, s katerim je turška vlada ovrgla prepoved nošenja (z religijo povezanih) pokrival na univerzah. “Kaj meniš o tem?” Hja… Eni pravijo, da je to konec sekularizirane države, drugi menijo, da zakon pomeni konec omejevanja neke pravice posameznika. Prav imajo tako prvi kot drugi, a ko pogledamo širše in med drugim ugotovimo, kdo je zakon sprejel, se nagibamo k temu, da imajo prav prvi. Pa vendar bi v primeru, ko bi prepoved ostala uzakonjena, bila kršena pomembna pravica posameznikov. In smo v začaranem krogu…
Malo stvari je črno-belih, svet pa vedno bolj deluje prav po principu črno-belo in od nas nenehno zahteva sprejemanje takšnih in drugačnih odločitev. Če se že odločitvam ne moremo izogniti, bi bilo lepo, ko dejstvo, da se ne postaviš na nobeno stran, ne bi veljalo za manjvredno ali celo nesprejemljivo. Nevtralnost (neodločenost?) namreč še ne pomeni pasivnosti oz. “lenih možganov”.
Posted in Mnenje, O vsem po malem | 5 Comments »
