Moram takoj zapisati, da ne pozabim.
V soboto sva se po čudnem naključju znašla v trgovini, kjer sem se odločil preizkusiti hlače. To, da praktično vedno, ko gre Nuša po nakupih, sam nakupim kup stvari, Nuša pa običajno nič, bom tukaj izpustil…
No, in ko sem v kabini oblačil hlače, sem ugotovil, da mi kroj ne odgovarja, in prosil prodajalko (ki je itak vseskozi ponujala pomoč - očitno je res želela kaj prodati), da mi poišče kakšen drug kroj. In ga je poiskala, hlače predala Nuša in predajo pospremila z besedami: “Naj oče tele proba.” Agrhhhhghhgh!!!!
Ne bom o tem, da bi Nuša skoraj umrla od smeha.
Imava pa podobno prigodo izpred leta ali dveh, ko sva Nuši kupovala smuči. Zajadrala sva v eno večjih tovrstnih trgovin, ko je do naju pristopil prodajalec in skušal svetovati. Itak, da gre to pri puncah nekoliko drugače - Nuša je izbirala po barvi in vzorcu, jaz pa sem moral poskrbeti, da bodo tudi primerne. No, in eno od vprašanj prodajalcu je bilo tudi glede dolžine, če so primerne zanjo. In odgovoril je: “Kar naj vzame daljše, saj še raste.”
Takrat sem pa jaz mislil, da bom umrl od smeha…
Me res zanima - a jaz zgledam tako star, ali Nuša zgleda tako mlada. Recite, da je drugo. 
Posted in Osebno | 8 Comments »
Sem eden tistih, ki je s svojim avtom zadovoljen. Kljub temu, da je že v letih (čeprav bi mu glede na izgled večina prisodila kakšno leto manj), me boste o njem slišali govoriti prej pohvalno kot ne, saj me ni še nikoli pusitl na cedilu, stroškov z njim praktično nisem imel, pa tudi med najbolj požrešnimi ni…
A vendar se mu leta že počasi poznajo. Ko sva v petek prispela v München in sem po dveh tednih obrnil ključ da bi ga vžgal, je nekam betežno zajamral in si vzel malo več časa, kot si ga vzame ponavadi. K sreči je vžgal, kljub temu pa se mu je zdelo potrebno resetirati števec in vse potovalne informacije. Na mojo žalost je isto ponovil naslednje jutro, zato je bila diagnoza kaj kmalu znana - potrebno je bilo po nov akumulator. Drag šport.
Ko sem še malo razmišljal, sem prišel do spoznanja, da pa tale moj avto ni tako zelo poceni za vzdrževanje, kot sem imel občutek. Ali pa se je pač vse skupaj nabralo in me udarilo po žepu v relativno kratkem času. V zadnje pol leta sem namreč vanj zmetal goro evrov:
- nove letne gume: 230€ (z montažo)
- srednji izpušni lonec: 80€ (z montažo)
- redni servis + menjava zavornih diskov + oblog: 160€
- ventilator na hladilniku: 60€ (montaža doma)
- katalizator: 120€
- registracija + zavarovanje: cca. 500€
- akumulator: 75€
K temu dodajam še to, da je naslednje nujno popravilo povezano z zamakanjem vode v kabino na zadnjih levih vratih…. Sem omenil, da je avto star?
Vse bolj se mi dozdeva, da ga bo potrebno menjati… Samo še Nušo prepričam.
Posted in Osebno | 3 Comments »
V 17 dneh sem na različna podjetja, agencije in organizacije naslovila 28 prošenj, prijav in ponudb (teh je bilo 54 %). V zadnjih dveh tednih sem prejela 11 odgovorov, od tega dva in pol negativna. Med negativne odgovore štejem obrazložitev “vašo ponudbo bomo shranili”, pol pa zato, ker nisem ustrezala razpisanemu mestu, a bi vseeno sodelovali z mano (to pomeni avtorske pogodbe, najraje pa napotnice). V zadnjih 10 dneh sem naredila pet testnih prevodov in opravila tri razgovore. Do danes sem prejela en dokončni odgovor - sodelovanje. Od osmih podjetij, ki so me prosila za testne prevode oz. me povabila na razgovore, sem jih šest našla sama, tri pa s pomočjo RSS-ja Zavoda RS za zaposlovanje.
Testni prevodi so bili zanimivi. Agenciji, ki mi je ponudila sodelovanje, sem poslala prevod, za katerega bi si mogoče dala oceno 5. (To me je spomnilo na čase izpitov, ko sem najboljše ocene dobivala za tiste izpite, za katere sem menila, da bodo polomija. In obratno.) Na štiri odgovore še čakam. Pri teh agencijah gre za “sodobno” obliko sodelovanja - vsi “zaposleni” so v resnici samostojni podjetniki (ali pa delajo na napotnice in druge pogodbe). Takšen način dela sem pred kratkim opazila tudi pri nekem celjskem frizerju, ko me je k branju pritegnilo precej dolgo besedilo na tabli pri vhodnih vratih. Če bi bilo delo zanimivo, zakaj pa ne.
Prav tako zanimivi so bili tudi razgovori. Večer pred prvim razgovorom sem prebirala nasvete na različnih (kolikor toliko kompetentnih) spletnih straneh. Seznami vprašanj, seznami priporočenih odgovorov, eno bolj zanimivo od drugega. Na koncu sem ugasnila računalnik in mirno zaspala. Na razgovoru seveda nisem naletela na nič od prebranega. V bistvu je bilo edino vprašanje, na katerega sem morala odgovoriti (pa še to v roku enega tedna), ali se vidim v tej službi. Drugi razgovor je bil podoben, a veliko prijetnejši, na tretjem pa sem končno doživela približek razgovora, o katerem lahko beremo na spletu. Približek zato, ker sem morala obnoviti svoj CV. Vsi so se sicer ustavili pri mojem stalnem bivališču, kar verjetno ni najbolje, najbolj osebno vprašanje pa je bilo, ali imam urejen stanovanjski problem (kar je sicer tudi v povezavi s stalnim bivališčem, ki resnično ni tako zelo oddaljeno od Ljubljane, kot se morda zdi).
Držimo pesti za testna prevoda, ki sem jih morala narediti na sedežih podjetij, ter za drugi in tretji razgovor. Sicer je pa tole fino - sploh nimam časa biti živčna zaradi poti.
Off topic: Ne vem, če sem bila še kdaj tako vesela, ko avtobusa ni bilo od nikoder - med čakanjem sem uživala ob tonski vaji Massive Attack v Križankah. 
Me je prijelo, da bi kar šla po karte, pa sem med komentarji na temo o neki skodelici zasledila, da so razprodane. Fino bo. Aja, skodelice so pa drugače super zadevce in preverjeno povzročajo precej manj neprijetnosti kot bistveno bolj uveljavljene alternative. In ne, niso “bljak, nehigienske, čudne, nezdrave” in kar je še pametnih opazk.
Posted in Iskanje zaposlitve, Osebno | 3 Comments »
Bilo je krajše, boljše in lepše od pričakovanega, pa vendar brez posebnih občutkov.
Pri dvopredmetnem študiju imaš najprej dva zagovora svojih diplomskih del. Pri prvem te prevevajo prav posebni občutki, ki pa kmalu minejo, saj veš, da si še vedno študent. Drugi ni nič posebnega, saj si vse že doživel.
Podelitev diplome pride na vrsto šele čez tri ali štiri mesece, ko si na vse skupaj že pozabil.
Obstajata dve možnosti: ali si že nekaj časa v delovnem razmerju in ti podelitev predstavlja zgolj neko formalnost (tako bi bilo pri meni) ali pa si brezposeln in te vsaka druga beseda slavnostnih govornikov spomni na to dejstvo in posledično na lastno nesposobnost.
Vse skupaj se potencira, če se nekaj tebi najbližjih oseb intenzivno ukvarja s svojimi doktorskimi disertacijami.
Pesimizem? Ne. Zgolj malo slabši dan, ki pa ga bo vsak čas odpihnil veter. Začel je pri rožah na balkonskih ograjah.
Ampak lučke, ki nam kažejo pot v svetlo prihodnost… te so bile pa lepe. 
Mimogrede, dekan je v svojem govoru dejal, da mu je predstavnik (morda celo rektor?) ene izmed največjih ameriških univerz povedal, da naj bi se ameriške univerze vračale k evropskemu duhu, ki so ga izgubile pred nekaj desetletji. Torej ne izobraževati samo za poklic, ampak tudi za svojo stroko oz. znanost.
Posted in Iskanje zaposlitve, Osebno | 7 Comments »
Zdravo. Sem Robi in sem čuden.
Ne vem kako bi drugače pojasnil dejstvo, da sem na sobotno jutro ob šestih zjutraj že pokonci. Pravzaprav je stvar še precej hujša, sploh če povem, da sem ob 6:08 zjutraj že imel do konca sestavljen računalnik, ki sem ga na prafaktorje razstavil včeraj… Človek pač mora nekaj početi, saj je drugače res preveč dolgčas, od 5:30 zjutraj do vsaj približno človeške ure 8:00 pa se vleeče in vleeečeee.
Vse skupaj je že prav bizarno, saj paravzaprav kar vem, kdaj bom imel tovrstne probleme - poleti. Pozimi nameč spim uro dlje (do 6:30). Notranja ura pač ne pozna poletnega časa… Sicer pa ni to zame nič novega. Kdorkoli bi vprašal mojo mamo, bi mu povedala, da sem bil problematičen že od malega. Enostavno zjutraj ne spim. Pa ne, da si ne želim ali da se ne trudim, ampak ko se zbudim, ne morem več spati. Pika. Zato se niti ne trudim več. So pa po mojem veseli v službi, ker sem že par mesecev za svojo mizo pred sedmo zjutraj…
Pri vsem skupaj bi rekel samo to - hvala bogu, da lahko zvečer brez problemov zaspim. Ker če ne bi, bi bil bolj ali manj zombi…
DODATEK (ob 6:33): Ob tej nečloveški uri še KlikNLB ne deluje…
Posted in Osebno | 6 Comments »
