Včeraj so v najbližjem centru le dobili pošiljko in tako sem postala lastnica enega izmed dveh prispelih telefonov. Zagledala sem se sicer v črnega, a je prispel samo bel, kar pa moje navdušenosti ni motilo. Isto se mi je zgodilo tudi pred štirimi leti, pa sem se potem lepo navadila na drugo barvo. Skratka… telefon se popolnoma prilega mojim rokam, ima zelo dobre tipke in mi je sploh bil všeč. Celih 12 ur.
Eden izmed razlogov za nakup je bil tudi udobnejše preverjanje pošte, kar se je izkazalo za nemogoče. Gmail ni deloval, ko sem naložila Opero, pa je odpovedalo vsakršno povezovanje z internetom. Vse skupaj sem prepustila Robiju, ki pa je po kakšni uri obupal. Če se ni posrečilo njemu, kaj naj potem jaz z APN in podobnimi stvarmi? Zakaj je potrebnega toliko kompliciranja?
Kupi kdo še ne 24 ur rabljeno Nokio 6151? Dela takšne slikce:
Posted in Gremo na svoje!, Osebno | 4 Comments »
Trenutni telefon uporabljam kakšen mesec manj kot štiri leta in mi še vedno dobro služi. Prva baterija (pri moji uporabi) še vedno zdrži pet do šest dni, prestal je že nekaj padcev iz torbice pod avto (in še več manj krutih), star pa je ravno toliko, da se s temi stvarmi ne obremenjujem več. Kateri telefon imam? Ne vem. Eno vzdržljivo Nokio, ki ima na koncu oznake še i in je bila eden izmed prvih telefonov z barvnim zaslonom, za katerega nisem odštela pretirano veliko denarja in podpisala pogodbo za 3 leta.
Vse odkar je ta pogodba potekla, sem po tihem gledala za novimi telefoni. Ker so zdaj tako lepe oblike, imajo velike zaslone in toliko novih stvari ter so… novejši. Ampak! Mojemu telefonu prav nič ne manjka (če odštejem vse mogoče udarnine), pogrešam pa tudi nič ne. Poleg tega ima majhen zaslon, kar je velika prednost glede na to, da mi je pred leti enega uspelo uničiti. (Več kot pol leta sem tako imela zaslon, po katerem so se pretakali kristalčki in iz branja SMS-ov naredili pravo pustolovščino. Vse dokler niso prekrili 3/4 površine zaslona…)
Zakaj bi torej sploh kupila nov telefon? Vse govori proti, pa se v trgovini še vedno oziram za njimi. K vsemu skupaj pa nekaj doda še dragi Robi… No in tako sem po pol leta odkrila lep telefonček, ki je povrhu še zelo poceni. Tokrat vem, za katerega gre - Nokio 6151 iz Mobitelove prodajne akcije. Čisto slučajno sem ga videla v neki izložbi in ga seveda nisem takoj kupila, ker je pa le treba prej malo premisliti (pol leta premišljevanja zame očitno ni bilo dovolj). Zaključek? Telefona nikjer nimajo, tudi tam ne več, kjer sem ga prvič videla. Če ga danes nikjer ne dobijo, bom nakup najverjetneje prestavila za nedoločen čas. In to mi je po eni strani všeč, ker konec koncev moj telefon deluje brezhibno, če zanemarim naključno resetiranje, ki prav gotovo ni dovolj za menjavo telefona.
Posted in Osebno | 3 Comments »
Vsake toliko časa na SloBlogih preko sistema ToboAds vidim kakšen zanimiv oglas. Ker sem firbec, grem pogledati, če se najde kaj zanimivega (brez skrbi - nikoli ne pritisnem na oglas ampak prepišem URL).
Tako danes na prvi strani kraljuje oglas za neko spletno trgovino, na desni strani pa je možen pogovor z administratorjem v živo. Še od 9.1. je tam viden tale pogovor:
Naj mi nekdo pojasni - ali je to kakšen nov način poslovanja? Meni se zdi precej neprofesionalno…
Posted in O vsem po malem | No Comments »
Če je bila že prva izkušnja z evri negativna - kakšna naj bo druga (no, roko na srce - druga, ki sem si jo zapomnil).
Včeraj sem se odpravil po slike, ki jih je dal razviti brat. Ker je bolj moje sorte, je razvijal slike za bog-ve-koliko časa nazaj in kljub izredno ugodni ceni (19 SIT za sliko 10×14, nimam pojma, koliko centov je to) bi naj vse skupaj naneslo okoli 40 evrov.
Torej - grem po slike. Pridem do pulta, stric poišče slike, in pove ceno. 39 komma nekaj evrov. Ko mu dam bankovec za 100 evrov, me pogleda, kot da sem padel z lune. “A nimate nič manjšega?”. Pa kako manjšega, saj račun je za 39 komma nekaj evrov, daj mi bankovec za 50, 10 pa še par kovancev, pa sva opravila… Ne. Človek je rajši vzel kartico…
Meni sedaj nekaj ni jasno. A ni tako, da morajo vzeti bankovec? Res je, da nisem vztrajal, ampak če mi bo vsak trgovec, če mu bom prinesel bankovec za 100 evrov in plačal sorazmerni račun (recimo za 40 evrov) težil, če nimam nič manjšega, naj gredo tile naši evri (in trgovci z njimi) lepo k vragu. Razumem, da je bankovec za 500 evrov problematičen, ampak za 100…
In še nekaj - a ni tako, da plačajo provizijo za vsako transakcijo s kartico? Kaj se je zgodilo (in da jaz ne vem za to), da trgovci nenadoma raje plačajo provizijo kot vzamejo večji bankovec?
PS: Če je to druga izkušnja - kakšna bo šele tretja…
Posted in O vsem po malem | 8 Comments »
Danes sem ugotovil, da že dolgo nisva z Nušo nič napisala. Zase vem, da zato, ker mi trenutno preveč stvari visi nad glavo. Nuša pa ne piše verjetno (zagotovo) zato, ker med tednom nima dostopa do interneta, do vikenda pa pozabi, kaj je želela deliti z vami…
Internet je tako ali tako posebna zgodba. O nezmožnosti priklopa na Rudniku v Ljubljani sva že pisala. Naneslo pa je tako, da sva letos za novo leto izvedela, da blizu naju (precej blizu) stanuje par, ki ga poznava. In pripravljena sta bila deliti povezavo. Jeee.
In beseda je meso postala - na naše veliko presenečenje (sicer, priznam, z velikimi težavami) ulovim signal, ki ga oddaja njun router. Dogovorili smo se za SSID, password, ipd, vendar pa signal preveč niha in je skoraj neuporaben. Zaradi tega sem si v službi sposodil “dostopno točko” (access point), na žalost pa doma ugotovil, da ima zanič napajalnik. V službi dobil novega, pa je bil tudi ta zanič. Vmes je bil še vikend, ta teden pa tako ali tako še nisem bil doma pred osmo zvečer (tudi danes bo tako).
No, zato ne piševa. Upam, da bom uredil internetno povezavo za Nušo (predvsem v študijske namene). Če kmalu ne dobim primernega napajalnika (kdo ve, kje bi dobil 5v/2.5A napajalnik?), bom šel in kupil router. Sigurno…
Posted in O vsem po malem, Računalništvo | No Comments »
